Page 341 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 341
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
v pričujočem pojmovanje Evrope ni enoznačno, temveč odraža različna poj-
movanja, od geografskih, geopolitičnih, političnih in kulturnih opredelitev
(prim. Kern idr. 2007, kjer sta v ospredje postavljena zlasti geopolitično in
politično pojmovanje), pri čemer so geopolitične in politične konceptuali-
zacije Evrope mestoma tudi pojasnjene (npr.‘sistem evropskih meddržavnih
zvez‘; ‚versajska Evropa‘; ‚vzhodna Evropa‘, ‚zahodna Evropa‘, ‚EGS‘, ‚EU‘).
Okoliščino pogoste rabe pojma Evropa lahko razumemo tudi kot poskus
prikazovanja zgodovine (zgolj ali vsaj poudarjeno) iz »evropske perspekti-
ve« oziroma iz perspektive »zahodne civilizacije« (kot na nekem mestu
najdemo zapisano tudi v učbeniku), ki vključuje različne poglede (tj. »vzho-
dnoevropskega«, »zahodnoevropskega«, »pogled sodobne oz. združene
Evrope«).5 A na drugi strani velja poudariti, da je v pričujočem učbeniku
Evropa sicer pogosto rabljena bodisi kot kontekstualni element za prikaz
izbranih dogodkov ali celo kot izhodišče za prikaz specifičnih značilnosti,
tradicij, idej, kultur(e). Toda v prikazanih razmerjih bodisi z ne-evropskimi
idejami, kulturami, tradicijami ali različnimi tovrstnimi elementi znotraj
Evrope same (npr. ‘blokovska delitev na Vzhod/Zahod’; ‘države članice EU/
države kandidatke EU’, ‘Varšavska zveza/NATO’ itn.), slednja ni prikazana
kot dominantna, sprejemljivejša, bolj/manj civilizirana itn.
‘Evropa’ in njene izpeljanke se pojavljajo tudi poglavjih, ki obravnavajo
nacionalno zgodovino, bodisi kot širši geopolitični kontekst, v okviru kate-
rega so vpisani obravnavani posamezni dogodki in procesi (npr.’Jugoslavija
in njena vloga v Evropi med vojnama, po vojni’; ‘konec vojne v Evropi na
slovenskem ozemlju’) ali kot politični pojem, ki pomembno zaznamuje do-
godke in procese v okviru nacionalne zgodovine (‘posredovanje/vpliv EU v
procesu osamosvajanja Slovenije’, ‘vključevanje Slovenije v EU’).
Statistika pojavitev
Tabela 9: Pregled rabe pojma Evropa glede na vsebinske sklope.
Evropa števi- število vrsta pojavitev kom./ nal. poj. nasl. Σ
in izpe- lo vse- strani osr. str. napis izr.
ljanke binskih 6 194
sklopov bes. povz. 11 3,09 % 100 %
Dolenc idr. 5,67 %
(2008) 7/7 52/168 143 4 24 6
100 % 30,95 % 73,71 % 2,07 % 12,37 % 3,09 %
Odraz »evropskega pogleda« je, denimo, tudi samostojno poglavje v učbeniku z naslovom
Zunajevropske dežele, ki prikazuje dogodke in razmere v času med obema svetovnima vojna-
ma na območju Bližnjega in daljnega vzhoda in ga na ta način zelo nedvoumno opredeljuje
kot Drugega glede na Evropo. Prim. Kern idr. (2007), ki omenjene tematike ne obravnava, in
Božič in Weber (1987/1990), kjer je tematika obravnavana kot »razmere v svetu«.
v pričujočem pojmovanje Evrope ni enoznačno, temveč odraža različna poj-
movanja, od geografskih, geopolitičnih, političnih in kulturnih opredelitev
(prim. Kern idr. 2007, kjer sta v ospredje postavljena zlasti geopolitično in
politično pojmovanje), pri čemer so geopolitične in politične konceptuali-
zacije Evrope mestoma tudi pojasnjene (npr.‘sistem evropskih meddržavnih
zvez‘; ‚versajska Evropa‘; ‚vzhodna Evropa‘, ‚zahodna Evropa‘, ‚EGS‘, ‚EU‘).
Okoliščino pogoste rabe pojma Evropa lahko razumemo tudi kot poskus
prikazovanja zgodovine (zgolj ali vsaj poudarjeno) iz »evropske perspekti-
ve« oziroma iz perspektive »zahodne civilizacije« (kot na nekem mestu
najdemo zapisano tudi v učbeniku), ki vključuje različne poglede (tj. »vzho-
dnoevropskega«, »zahodnoevropskega«, »pogled sodobne oz. združene
Evrope«).5 A na drugi strani velja poudariti, da je v pričujočem učbeniku
Evropa sicer pogosto rabljena bodisi kot kontekstualni element za prikaz
izbranih dogodkov ali celo kot izhodišče za prikaz specifičnih značilnosti,
tradicij, idej, kultur(e). Toda v prikazanih razmerjih bodisi z ne-evropskimi
idejami, kulturami, tradicijami ali različnimi tovrstnimi elementi znotraj
Evrope same (npr. ‘blokovska delitev na Vzhod/Zahod’; ‘države članice EU/
države kandidatke EU’, ‘Varšavska zveza/NATO’ itn.), slednja ni prikazana
kot dominantna, sprejemljivejša, bolj/manj civilizirana itn.
‘Evropa’ in njene izpeljanke se pojavljajo tudi poglavjih, ki obravnavajo
nacionalno zgodovino, bodisi kot širši geopolitični kontekst, v okviru kate-
rega so vpisani obravnavani posamezni dogodki in procesi (npr.’Jugoslavija
in njena vloga v Evropi med vojnama, po vojni’; ‘konec vojne v Evropi na
slovenskem ozemlju’) ali kot politični pojem, ki pomembno zaznamuje do-
godke in procese v okviru nacionalne zgodovine (‘posredovanje/vpliv EU v
procesu osamosvajanja Slovenije’, ‘vključevanje Slovenije v EU’).
Statistika pojavitev
Tabela 9: Pregled rabe pojma Evropa glede na vsebinske sklope.
Evropa števi- število vrsta pojavitev kom./ nal. poj. nasl. Σ
in izpe- lo vse- strani osr. str. napis izr.
ljanke binskih 6 194
sklopov bes. povz. 11 3,09 % 100 %
Dolenc idr. 5,67 %
(2008) 7/7 52/168 143 4 24 6
100 % 30,95 % 73,71 % 2,07 % 12,37 % 3,09 %
Odraz »evropskega pogleda« je, denimo, tudi samostojno poglavje v učbeniku z naslovom
Zunajevropske dežele, ki prikazuje dogodke in razmere v času med obema svetovnima vojna-
ma na območju Bližnjega in daljnega vzhoda in ga na ta način zelo nedvoumno opredeljuje
kot Drugega glede na Evropo. Prim. Kern idr. (2007), ki omenjene tematike ne obravnava, in
Božič in Weber (1987/1990), kjer je tematika obravnavana kot »razmere v svetu«.
