Page 337 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 337
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
d) str. 175 (komentar k sliki: »Naftne vrtine v Severnem morju«): Naf-
ta s severa je zmanjšala odvisnost Evrope od vrelcev na Bližnjem vzhodu.
e) str. 175–176 (osrednje besedilo): (Od Evropske skupnosti do Evrop-
ske zveze): V 70. letih je prišlo do zastoja v nadaljnjem oblikovanju Evrop-
ske skupnosti. Države članice so se ukvarjale predvsem same s seboj in s po-
sledicami gospodarske krize, ki sta jo povzročili naftni krizi v letih 1973 in
1979. Ko so odpravili krizo, so leta 1979 izpeljale prve volitve v evropski
parlament in postavile temelje za skupen denarni sistem. /…/
V 80. letih so se v Evropski skupnosti postopno oblikovali temelji za
vzpostavitev gospodarske, denarne in politične zveze. Toda nobena izmed
takratnih dvanajstih članic do konca desetletja ni izpolnjevala vseh pogo-
jev za oblikovanje predvidene zveze.
Šele po razpadu vzhodnega bloka sta Francija in Nemčija sprožili novo
združevalno pobudo, ki je konec leta 1991 pripeljala do sporazuma v nizo-
zemskem mestu Maastricht. Tam so se dogovorili, da bo novo ime skupno-
sti po letu 1993 Evropska zveza/unija (EZ/EU), kar naj bi simbolično pri-
spevalo k nadaljnjemu združevanju Evrope. Izrekli so se za poenotenje na
gospodarskem področju, poleg tega pa še za skupno zunanjo in obrambno
politiko. Proces združevanja naj bi bil zaključen pred letom 2000, varova-
nje koristi posameznih članic pa so zagotovili s pravico veta.
Povezovanje tudi v najnovejšem času ne poteka brez težav. Norvežani
so vstop v EZ na referendumu odklonili, Danci pa so se za pristop odloči-
li šele v ponovljenem referendumu. Poseben problem so države nekdanjega
vzhodnega bloka in tiste, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije. Mnoge
med njimi, tudi Slovenija, So podpisale z EZ pogodbe o pridruženem član-
stvu in prosile za polnopravno članstvo.
f) str. 175 (diagram/pojasnilo): POJMI: Soodločanje ES, organiziranost
Evropske skupnosti, Evropski parlament, neposredno izvoljeni poslanci –
državljani držav ES, število poslancev vsake države ES je odvisno od števi-
la njenih prebivalcev, Evropsko sodišče, Evropski svet, Evropsko računsko
sodišče, skladi ES, Evropska investicijska banka
XXII. vsebinski sklop/tema: SODOBNOST
– naslov: Zlom vzhodnega bloka
– akterji: Madžarska, EZ, EFTA
– vrednote: vrste družbenih sprememb (navezovanje Madžarske na EZ),
vrste dogodkov (leto 1989), liberalne (pospešitev gospodarskega razvoja,
svobodne volitve, večstrankarski sistem, parlament)
d) str. 175 (komentar k sliki: »Naftne vrtine v Severnem morju«): Naf-
ta s severa je zmanjšala odvisnost Evrope od vrelcev na Bližnjem vzhodu.
e) str. 175–176 (osrednje besedilo): (Od Evropske skupnosti do Evrop-
ske zveze): V 70. letih je prišlo do zastoja v nadaljnjem oblikovanju Evrop-
ske skupnosti. Države članice so se ukvarjale predvsem same s seboj in s po-
sledicami gospodarske krize, ki sta jo povzročili naftni krizi v letih 1973 in
1979. Ko so odpravili krizo, so leta 1979 izpeljale prve volitve v evropski
parlament in postavile temelje za skupen denarni sistem. /…/
V 80. letih so se v Evropski skupnosti postopno oblikovali temelji za
vzpostavitev gospodarske, denarne in politične zveze. Toda nobena izmed
takratnih dvanajstih članic do konca desetletja ni izpolnjevala vseh pogo-
jev za oblikovanje predvidene zveze.
Šele po razpadu vzhodnega bloka sta Francija in Nemčija sprožili novo
združevalno pobudo, ki je konec leta 1991 pripeljala do sporazuma v nizo-
zemskem mestu Maastricht. Tam so se dogovorili, da bo novo ime skupno-
sti po letu 1993 Evropska zveza/unija (EZ/EU), kar naj bi simbolično pri-
spevalo k nadaljnjemu združevanju Evrope. Izrekli so se za poenotenje na
gospodarskem področju, poleg tega pa še za skupno zunanjo in obrambno
politiko. Proces združevanja naj bi bil zaključen pred letom 2000, varova-
nje koristi posameznih članic pa so zagotovili s pravico veta.
Povezovanje tudi v najnovejšem času ne poteka brez težav. Norvežani
so vstop v EZ na referendumu odklonili, Danci pa so se za pristop odloči-
li šele v ponovljenem referendumu. Poseben problem so države nekdanjega
vzhodnega bloka in tiste, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije. Mnoge
med njimi, tudi Slovenija, So podpisale z EZ pogodbe o pridruženem član-
stvu in prosile za polnopravno članstvo.
f) str. 175 (diagram/pojasnilo): POJMI: Soodločanje ES, organiziranost
Evropske skupnosti, Evropski parlament, neposredno izvoljeni poslanci –
državljani držav ES, število poslancev vsake države ES je odvisno od števi-
la njenih prebivalcev, Evropsko sodišče, Evropski svet, Evropsko računsko
sodišče, skladi ES, Evropska investicijska banka
XXII. vsebinski sklop/tema: SODOBNOST
– naslov: Zlom vzhodnega bloka
– akterji: Madžarska, EZ, EFTA
– vrednote: vrste družbenih sprememb (navezovanje Madžarske na EZ),
vrste dogodkov (leto 1989), liberalne (pospešitev gospodarskega razvoja,
svobodne volitve, večstrankarski sistem, parlament)
