Page 336 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 336
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
treje kot v katerikoli državi v Evropi. Pravi gospodarski skok pa je Japonska
doživela v desetletju 1962 – 1972. Postala je najpomembnejša proizvajalka
ladij, avtomobilov in zabavne elektronike in se prebila tik pod vrh v proi-
zvodnji surovega železa, jekla in električne energije. /…/
Kljub uspešnemu gospodarstvu pa Japonci dajejo trikrat manj sredstev
za socialne namene kot evropske države. Hude težave so imeli zlasti v 70.
Letih zaradi hitre industrializacije, ki je hudo prizadela okolje.
c) str. 173–174 (osrednje besedilo): (Evropsko združevanje): Po koncu
druge svetovne vojne so se med evropskimi politiki rojevale ideje o evrop-
skem povezovanju. Že leta 1946 je o tem govoril bivši britanski premier
Winston Churchill, ki je menil, da je prvi pogoj za to sprava med Francijo
in Nemčijo. Ti dve državi sta bili poslej res nosilki združevanja.
Čez eno leto so Velika Britanija, Francija, Italija in države Beneluksa
podpisale pogodbo o vojaški, gospodarski in kulturni zahodni zvezi, ki je
postala temelj pakta NATO. Leta 1949 so ustanovile še Svet Evrope, ki je
sodeloval pri oblikovanju načelnih dokumentov o sožitju v Evropi.
K tesnejšemu evropskem povezovanju so vodili predvsem gospodarski
interesi. Leta 1951 je bila v Parizu podpisana pogodba o Evropski skupno-
sti za premog in jeklo. Nastala je na osnovi Schumannovega (francoski zu-
nanji minister) načrta o gospodarski in politični obnovi Evrope, sedež pa je
imela v Luksemburgu. Sporazum o Evropski gospodarski skupnosti (EGS
– Francija, Beneluks, Italija in ZRN) je pričel veljati leta 1958.
Članice EGS so znižale carine, ukinile vse ovire pri blagovni menjavi,
oblikovale skupen kmetijski trg z zagotovljenimi cenami in omejile uvoz
kmetijskih pridelkov. Zniževanje cen in zmanjšanje uvoza ni prizadelo
samo ZDA (o vzajemnem znižanju cen so se dogovorili leta 1967), ampak
je prisililo tudi druge zahodnoevropske države, da so začele razmišljati o
tesnejši povezanosti Evrope. EGS se je zato počasi, a vztrajno širila.
Francija, ki je hotela imeti vodilno vlogo v EGS, je nasprotovala vključi-
tvi velike Britanije. Zato je Velika Britanija ustanovila Evropsko združenje
za svobodno trgovino (European Free Trade Association – EFTA). Po letu
1969, ko je odstopil De Gaulle, Francija ni več nasprotovala vključitvi Ve-
like Britanije, ki je potem leta 1973 postala članica EGS.
č) str. 174 (komentar k sliki »Podpisovanje rimskih sporazumov
(1957)«): Ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti so s podpisi potr-
dili predsedniki vlad šestih evropskih držav.
treje kot v katerikoli državi v Evropi. Pravi gospodarski skok pa je Japonska
doživela v desetletju 1962 – 1972. Postala je najpomembnejša proizvajalka
ladij, avtomobilov in zabavne elektronike in se prebila tik pod vrh v proi-
zvodnji surovega železa, jekla in električne energije. /…/
Kljub uspešnemu gospodarstvu pa Japonci dajejo trikrat manj sredstev
za socialne namene kot evropske države. Hude težave so imeli zlasti v 70.
Letih zaradi hitre industrializacije, ki je hudo prizadela okolje.
c) str. 173–174 (osrednje besedilo): (Evropsko združevanje): Po koncu
druge svetovne vojne so se med evropskimi politiki rojevale ideje o evrop-
skem povezovanju. Že leta 1946 je o tem govoril bivši britanski premier
Winston Churchill, ki je menil, da je prvi pogoj za to sprava med Francijo
in Nemčijo. Ti dve državi sta bili poslej res nosilki združevanja.
Čez eno leto so Velika Britanija, Francija, Italija in države Beneluksa
podpisale pogodbo o vojaški, gospodarski in kulturni zahodni zvezi, ki je
postala temelj pakta NATO. Leta 1949 so ustanovile še Svet Evrope, ki je
sodeloval pri oblikovanju načelnih dokumentov o sožitju v Evropi.
K tesnejšemu evropskem povezovanju so vodili predvsem gospodarski
interesi. Leta 1951 je bila v Parizu podpisana pogodba o Evropski skupno-
sti za premog in jeklo. Nastala je na osnovi Schumannovega (francoski zu-
nanji minister) načrta o gospodarski in politični obnovi Evrope, sedež pa je
imela v Luksemburgu. Sporazum o Evropski gospodarski skupnosti (EGS
– Francija, Beneluks, Italija in ZRN) je pričel veljati leta 1958.
Članice EGS so znižale carine, ukinile vse ovire pri blagovni menjavi,
oblikovale skupen kmetijski trg z zagotovljenimi cenami in omejile uvoz
kmetijskih pridelkov. Zniževanje cen in zmanjšanje uvoza ni prizadelo
samo ZDA (o vzajemnem znižanju cen so se dogovorili leta 1967), ampak
je prisililo tudi druge zahodnoevropske države, da so začele razmišljati o
tesnejši povezanosti Evrope. EGS se je zato počasi, a vztrajno širila.
Francija, ki je hotela imeti vodilno vlogo v EGS, je nasprotovala vključi-
tvi velike Britanije. Zato je Velika Britanija ustanovila Evropsko združenje
za svobodno trgovino (European Free Trade Association – EFTA). Po letu
1969, ko je odstopil De Gaulle, Francija ni več nasprotovala vključitvi Ve-
like Britanije, ki je potem leta 1973 postala članica EGS.
č) str. 174 (komentar k sliki »Podpisovanje rimskih sporazumov
(1957)«): Ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti so s podpisi potr-
dili predsedniki vlad šestih evropskih držav.
