Page 346 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 346
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
vropski proletariat : zahodnoevropski delavci‘, ‚vzhodnoevropski sociali-
zem‘; ‚drugačna Evropa : stara Evropa‘);
– kot samostojno entiteto v odnosu do geopolitičnih regij izven Evrope
(npr. ZDA : Evropa : Japonska, Evropa : ZDA, evropska civilizacija : azij-
ska civilizacija, Evropa : svet);
– kot institucionalizirano zvezo/združenje držav (npr.‘evropski sistem
meddržavnih zvez‘, ‚Združene države Evrope‘, ‚EGS‘,‘ EU‘, ‚EFTA‘, ‚evrop-
ski parlament‘, ‚Svet Evrope‘).
Tudi v pričujočem učbeniku natančne zamejitve, kaj pojem Evropa ob-
sega, niso vedno eksplicitno podane, čeprav najdemo v okviru razlage no-
vih pojmov pogosto tudi opredelitve različnih pojmovanj Evrope, kot so,
denimo, ‚versajska Evropa‘, ‚Evropska unija‘,‘kapitalistični Zahod‘, ‚socia-
listični Vzhod‘. Prav tako je iz sobesedila ali slikovnega materiala, ki spre-
mlja besedila (zlasti političnih zemljevidov) običajno mogoče razbrati, kaj
v konkretnem primeru obsega, denimo, »Evropa pred 1. svetovno vojno«,
kaj je obsegala »Evropa konec 20. stol.«, katere (današnje) države so v do-
ločenem zgodovinskem obdobju predstavljale zlasti »srednjo«, »zaho-
dno« in »vzhodno Evropo«, katere sodijo med takratne »evropske vele-
sile« in kaj Evropa v geopolitičnem smislu obsega v sodobnem času. Iz rabe
pojma Evrope je mogoče razbrati tudi, da v »evropski prostor« sodi Rusi-
ja (kot del tako imenovanega ‚evropskega vzhoda‘), ki občasno zaznamuje
tudi element »drugosti« (zlasti v prikazih blokovske delitve).
Raba pojma Evropa v učbeniku se nekoliko dotika tudi območja vre-
dnot, saj najdemo omembe Evrope tudi v kontekstu pojmov, kot so
– ‚civilizacija‘ (npr. Evropa kot zahodna civilizacija proti Aziji ali vzho-
dni civilizaciji),
– ‚razvoj‘ (npr. gospodarski razvoj, znanost, znanje),
– ‚demokracija‘ (npr. demokratični procesi, delavska gibanja) in
– ‚človekoljubne vrednote‘ (npr. filozofska misel, kultura) ter ‚kritiko nji-
hovega nespoštovanja‘ (npr. vojne, totalitarizmi, omejenost).
Prav tako so pogoste rabe, kjer pojem Evropa obsega več ali manj od tako
imenovanega »evropskega geopolitičnega prostora«, kot ga običajno pri-
kazujejo politični zemljevidi. Tukaj mislimo zlasti na primere, kjer se »raz-
vitost in demokratičnost Evrope« povezuje z njenim zahodnim delom,
»nerazvito in nedemokratično Evropo« pa zaznamujeta vzhodni in juž-
ni del (ki sta v nadaljevanju predstavljena kot prostor demokratičnih spre-
memb). Razviti »Zahod« obenem vključuje ne-evropske države (ZDA in
vropski proletariat : zahodnoevropski delavci‘, ‚vzhodnoevropski sociali-
zem‘; ‚drugačna Evropa : stara Evropa‘);
– kot samostojno entiteto v odnosu do geopolitičnih regij izven Evrope
(npr. ZDA : Evropa : Japonska, Evropa : ZDA, evropska civilizacija : azij-
ska civilizacija, Evropa : svet);
– kot institucionalizirano zvezo/združenje držav (npr.‘evropski sistem
meddržavnih zvez‘, ‚Združene države Evrope‘, ‚EGS‘,‘ EU‘, ‚EFTA‘, ‚evrop-
ski parlament‘, ‚Svet Evrope‘).
Tudi v pričujočem učbeniku natančne zamejitve, kaj pojem Evropa ob-
sega, niso vedno eksplicitno podane, čeprav najdemo v okviru razlage no-
vih pojmov pogosto tudi opredelitve različnih pojmovanj Evrope, kot so,
denimo, ‚versajska Evropa‘, ‚Evropska unija‘,‘kapitalistični Zahod‘, ‚socia-
listični Vzhod‘. Prav tako je iz sobesedila ali slikovnega materiala, ki spre-
mlja besedila (zlasti političnih zemljevidov) običajno mogoče razbrati, kaj
v konkretnem primeru obsega, denimo, »Evropa pred 1. svetovno vojno«,
kaj je obsegala »Evropa konec 20. stol.«, katere (današnje) države so v do-
ločenem zgodovinskem obdobju predstavljale zlasti »srednjo«, »zaho-
dno« in »vzhodno Evropo«, katere sodijo med takratne »evropske vele-
sile« in kaj Evropa v geopolitičnem smislu obsega v sodobnem času. Iz rabe
pojma Evrope je mogoče razbrati tudi, da v »evropski prostor« sodi Rusi-
ja (kot del tako imenovanega ‚evropskega vzhoda‘), ki občasno zaznamuje
tudi element »drugosti« (zlasti v prikazih blokovske delitve).
Raba pojma Evropa v učbeniku se nekoliko dotika tudi območja vre-
dnot, saj najdemo omembe Evrope tudi v kontekstu pojmov, kot so
– ‚civilizacija‘ (npr. Evropa kot zahodna civilizacija proti Aziji ali vzho-
dni civilizaciji),
– ‚razvoj‘ (npr. gospodarski razvoj, znanost, znanje),
– ‚demokracija‘ (npr. demokratični procesi, delavska gibanja) in
– ‚človekoljubne vrednote‘ (npr. filozofska misel, kultura) ter ‚kritiko nji-
hovega nespoštovanja‘ (npr. vojne, totalitarizmi, omejenost).
Prav tako so pogoste rabe, kjer pojem Evropa obsega več ali manj od tako
imenovanega »evropskega geopolitičnega prostora«, kot ga običajno pri-
kazujejo politični zemljevidi. Tukaj mislimo zlasti na primere, kjer se »raz-
vitost in demokratičnost Evrope« povezuje z njenim zahodnim delom,
»nerazvito in nedemokratično Evropo« pa zaznamujeta vzhodni in juž-
ni del (ki sta v nadaljevanju predstavljena kot prostor demokratičnih spre-
memb). Razviti »Zahod« obenem vključuje ne-evropske države (ZDA in
