Page 334 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 334
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
pisalo listino, ki je postala temelj političnega in gospodarskega sodelova-
nja v Evropi.
KEVS je bila v obdobju hladne vojne predvsem instrument za izvaja-
nje politike popuščanja med blokoma ter uveljavljanja človekovih pravic in
svoboščin in je pripomogla h koncu hladne vojne. Do leta 1994 je delova-
la v nizu zaporednih konferenc, tedaj pa se je na srečanju v Budimpešti pre-
oblikovala v organizacijo in se preimenovala v OVSE (Organizacija za var-
nost in sodelovanje v Evropi).
Danes zlasti Rusija meni, da bi OVSE morala postati središčna organi-
zacija evropskega varnostnega, gospodarskega in političnega združevanja,
Zahod pa jo razume le kot enega dejavnikov stabilnosti v Evropi. Zlasti
Američani so prepričani, da naj bi bila OVSE nekakšna »vest celine«, zve-
za NATO – Varšavsko zvezo so razpustili spomladi 1991 – pa naj bi pre-
vzela odgovornost za evropsko varnost. Slovenija sodeluje pri delu OVSE
od leta 1992.
Leta 1978 je velesilama še uspelo podpisati drugi sporazum o omejitvi
strateških jedrskih raket (tistih z dometom do 5500 kilometrov) – SALT
2, vendar ta uradno nikoli ni začel veljati. Odnosi so se namreč spet moč-
no ohladili.
Najprej zaradi sovjetskega posredovanja v Afganistanu (1979), nato pa
zaradi nasprotnih pogledov obeh velikih na nameščanje jedrskih raket v
Evropi. Tudi libanonska kriza v začetku 80. let, v katero sta bili vpleteni
obe velesili, je slabo vplivala na politiko popuščanja napetosti.
Šele sredi 80. let se je zaupanje obnovilo in dialog med velesilama je bil
spet vzpostavljen. ZDA so si nekoliko omajano samozavest okrepile z veli-
kanskim in dragim vojaškim projektom »vesoljski ščit« (vojna zvezd), pa
tudi Reaganova gospodarska politika je okrepila državo. SZ je morala pri-
znati, da jo oboroževalna tekma preveč stane.
Pogajanja o razoroževanju so se nadaljevala, vendar je SZ razpadla še
pred podpisom sporazuma o umiku jedrskih raket v Evropi.
Z razpadom SZ si je jedrsko orožje razdelilo več držav naslednic. Rusija
se trudi, da bi od nekdanjih sovjetskih zveznih držav prevzela vse jedrsko
orožje in ga uničila, ZDA pa se bojijo nenadzorovane posesti tega orožja v
politično dokaj nestabilnem prostoru. Tudi one napovedujejo umik velike-
ga dela svoje vojske iz Evrope.
c) str. 170 (tabela/pojasnilo): Najpomembnejši dosežki KEVS
pisalo listino, ki je postala temelj političnega in gospodarskega sodelova-
nja v Evropi.
KEVS je bila v obdobju hladne vojne predvsem instrument za izvaja-
nje politike popuščanja med blokoma ter uveljavljanja človekovih pravic in
svoboščin in je pripomogla h koncu hladne vojne. Do leta 1994 je delova-
la v nizu zaporednih konferenc, tedaj pa se je na srečanju v Budimpešti pre-
oblikovala v organizacijo in se preimenovala v OVSE (Organizacija za var-
nost in sodelovanje v Evropi).
Danes zlasti Rusija meni, da bi OVSE morala postati središčna organi-
zacija evropskega varnostnega, gospodarskega in političnega združevanja,
Zahod pa jo razume le kot enega dejavnikov stabilnosti v Evropi. Zlasti
Američani so prepričani, da naj bi bila OVSE nekakšna »vest celine«, zve-
za NATO – Varšavsko zvezo so razpustili spomladi 1991 – pa naj bi pre-
vzela odgovornost za evropsko varnost. Slovenija sodeluje pri delu OVSE
od leta 1992.
Leta 1978 je velesilama še uspelo podpisati drugi sporazum o omejitvi
strateških jedrskih raket (tistih z dometom do 5500 kilometrov) – SALT
2, vendar ta uradno nikoli ni začel veljati. Odnosi so se namreč spet moč-
no ohladili.
Najprej zaradi sovjetskega posredovanja v Afganistanu (1979), nato pa
zaradi nasprotnih pogledov obeh velikih na nameščanje jedrskih raket v
Evropi. Tudi libanonska kriza v začetku 80. let, v katero sta bili vpleteni
obe velesili, je slabo vplivala na politiko popuščanja napetosti.
Šele sredi 80. let se je zaupanje obnovilo in dialog med velesilama je bil
spet vzpostavljen. ZDA so si nekoliko omajano samozavest okrepile z veli-
kanskim in dragim vojaškim projektom »vesoljski ščit« (vojna zvezd), pa
tudi Reaganova gospodarska politika je okrepila državo. SZ je morala pri-
znati, da jo oboroževalna tekma preveč stane.
Pogajanja o razoroževanju so se nadaljevala, vendar je SZ razpadla še
pred podpisom sporazuma o umiku jedrskih raket v Evropi.
Z razpadom SZ si je jedrsko orožje razdelilo več držav naslednic. Rusija
se trudi, da bi od nekdanjih sovjetskih zveznih držav prevzela vse jedrsko
orožje in ga uničila, ZDA pa se bojijo nenadzorovane posesti tega orožja v
politično dokaj nestabilnem prostoru. Tudi one napovedujejo umik velike-
ga dela svoje vojske iz Evrope.
c) str. 170 (tabela/pojasnilo): Najpomembnejši dosežki KEVS
