Page 330 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 330
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
godkov (konferenca v Potsdamu), liberalne (svoboda, demokracija), emo-
cionalne (»železna zavesa«, »uničujoči ogenj socializma, »«kapitalistič-
ne okužbe«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: karikatura(»Zahod – Vzhod«, »Merjenje moči«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 152–153 (osrednje besedilo): Z bližajočim se koncem vojne so se ve-
čala tudi nasprotja med zavezniki. Razdor se je začel že na konferenci v
Potsdamu, kjer so se pokazala nasprotja ne samo glede vprašanj o nekate-
rih mejah, ampak tudi glede politike obeh velesil v njunih interesnih sfe-
rah. Tako je Zahod očital SZ protizahodno politiko v Bolgariji in Romu-
niji, Vzhod pa Veliki Britaniji vpletenost v grško državljansko vojno in de-
lovanje zoper osvobodilna gibanja v svetu. Skratka, delitev na dva različna
tabora je postajala vse očitnejša.
Začela se je hladna vojna. To je bilo obdobje, ko ni bilo ne vojne ne miru,
obdobje nenehnih političnih in vojaških nesoglasij med povojnima velesi-
lama, ZDA in SZ, ter njunima blokoma. Trajalo je do leta 1989/90. Kore-
nine hladne vojne so izhajale neposredno iz druge svetovne vojne (do leta
1959), poznejša nasprotja pa so bila posledica povojnih političnih razme-
rij v svetu.
Posebej v Evropi sta bila oba ideološka svetova – zahodni demokratič-
ni in vzhodni socialistični – razdeljena z železno zaveso (poimenovanje je
prvi uporabil Winston Churchill, češ da so jo komunisti spustili med svo-
jim in svobodnim svetom), ki je potekala od Baltika do Trsta. Zahodni de-
mokratični in svobodni svet naj bi varovala pred«uničujočim ognjem soci-
alizma in komunizma«, komunističnega pa pred »kapitalističnimi okuž-
bami«. Meje socialističnih držav, ki so bile sosede zahodnih, so bile resnič-
no podobne železni zavesi, saj so bile polne bunkerjev in stražnih stolpov,
cestnih pregrad in minskih polj.
XIX. vsebinski sklop/tema: SODOBNOST
– naslov: Boj za prevlado v svetu
– akterji: Evropa, Velika Britanija, Francija, ZDA, SZ, Rdeča armada,
komunistične stranke, vzhodnoevropske (komunistične) države, zaho-
dnoevropske države, H. Truman, G. Marshall
– vrednote: vrste družbenih sprememb (dokončna izguba vodilne vloge,
prevzem oblasti, vpliv komunističnih strank na družbeno življenjem, po-
litiki obkoljevanja, boj med blokoma, povezovanja, protikomunistična po-
godkov (konferenca v Potsdamu), liberalne (svoboda, demokracija), emo-
cionalne (»železna zavesa«, »uničujoči ogenj socializma, »«kapitalistič-
ne okužbe«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: karikatura(»Zahod – Vzhod«, »Merjenje moči«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 152–153 (osrednje besedilo): Z bližajočim se koncem vojne so se ve-
čala tudi nasprotja med zavezniki. Razdor se je začel že na konferenci v
Potsdamu, kjer so se pokazala nasprotja ne samo glede vprašanj o nekate-
rih mejah, ampak tudi glede politike obeh velesil v njunih interesnih sfe-
rah. Tako je Zahod očital SZ protizahodno politiko v Bolgariji in Romu-
niji, Vzhod pa Veliki Britaniji vpletenost v grško državljansko vojno in de-
lovanje zoper osvobodilna gibanja v svetu. Skratka, delitev na dva različna
tabora je postajala vse očitnejša.
Začela se je hladna vojna. To je bilo obdobje, ko ni bilo ne vojne ne miru,
obdobje nenehnih političnih in vojaških nesoglasij med povojnima velesi-
lama, ZDA in SZ, ter njunima blokoma. Trajalo je do leta 1989/90. Kore-
nine hladne vojne so izhajale neposredno iz druge svetovne vojne (do leta
1959), poznejša nasprotja pa so bila posledica povojnih političnih razme-
rij v svetu.
Posebej v Evropi sta bila oba ideološka svetova – zahodni demokratič-
ni in vzhodni socialistični – razdeljena z železno zaveso (poimenovanje je
prvi uporabil Winston Churchill, češ da so jo komunisti spustili med svo-
jim in svobodnim svetom), ki je potekala od Baltika do Trsta. Zahodni de-
mokratični in svobodni svet naj bi varovala pred«uničujočim ognjem soci-
alizma in komunizma«, komunističnega pa pred »kapitalističnimi okuž-
bami«. Meje socialističnih držav, ki so bile sosede zahodnih, so bile resnič-
no podobne železni zavesi, saj so bile polne bunkerjev in stražnih stolpov,
cestnih pregrad in minskih polj.
XIX. vsebinski sklop/tema: SODOBNOST
– naslov: Boj za prevlado v svetu
– akterji: Evropa, Velika Britanija, Francija, ZDA, SZ, Rdeča armada,
komunistične stranke, vzhodnoevropske (komunistične) države, zaho-
dnoevropske države, H. Truman, G. Marshall
– vrednote: vrste družbenih sprememb (dokončna izguba vodilne vloge,
prevzem oblasti, vpliv komunističnih strank na družbeno življenjem, po-
litiki obkoljevanja, boj med blokoma, povezovanja, protikomunistična po-
