Page 240 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 240
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
pridevniki politična raba geografska raba geopolit. raba Σ
vzhodna/Vzhodna* 1 (Vzhod) 0 3
33,33 % 2 100 %
zahodna/Zahodna* 1 (Zahod) 0 66,67 % 7
14,29 % 100 %
srednja/Srednja* 0 0 6 0
sodobna, današnja, 0 0 85,71 % 0
moderna
vsa 0 0 0
0
00
Posebna značilnost rabe pojma Evropa v učbeniku je pogostejša raba
‘Evrope’ in njenih izpeljank v geopolitičnem smislu (skupaj 24 pojavitev),
ki več kot polovico presega geografske rabe (11 pojavitev). To okoliščino bi
lahko pojasnili z usmeritvijo učbenika, ki se v prikazu zgodovinskih do-
godkov in procesov osrednja na njihove družbeno politične značilnosti,
čemur posledično ustreza tudi raba pojma Evropa in njegovih izpeljank.
Evropa, kot jo predstavlja učbenik, je geografski prostor specifičnih družbe-
nih in političnih tradicij, idej in vrednot, ki sicer ni natančno zamejen, a je
iz sobesedila ali slikovnega materiala pogosto mogoče razbrati, katere dr-
žave, dežele ali narodi sestavljajo »Evropo« in jo kot takšno določajo (npr.
Posledice prve svetovne vojne so bile v Evropi zelo hude. Medtem ko so Velika
Britanija, Francija, Nemčija, dežele bivše Avstro-Ogrske celile rane krvave-
ga spopada, so se ZDA gospodarsko okrepile in izrabile nove tehnične in dru-
ge izpopolnitve). Učbenik Evropo predstavlja tudi v okviru dveh geopoli-
tičnih regij, ‚vzhodne‘ in ‚zahodne Evrope‘ ter politične delitve Vzhod-Za-
hod. Izrazov oz. pojmov, kot sta ‚srednja Evropa‘ ter ‚Evropejec‘ v učbeniku
ne najdemo. ‚Vzhodna Evropa‘ se rabi le na dveh mestih, kjer je opredeljena
v kontekstu pojmov, kot so ‚socializem‘, ‚manjša razvitost‘, ‚komunizem‘ in
‚vzhodni blok‘. Tako opredeljena »vzhodna Evropa« je tudi predstavljena
v pozitivni, v večjem delu neproblematični luči (razen v poglavjih, ki obrav-
navajo konflikt med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v času Stalinove vlade).
Geografsko je prostor »vzhodne Evrope« zamejen s »Sovjetsko zvezo in
državami, ki jih je osvobodila Rdeča armada«, ali s sintagmo »socialistič-
ne dežele«. Jugoslavija kot središčna tema učbenika je predstavljena kot dr-
žava, ki deloma sicer sodi v »vzhodno Evropo«, a jo je zaradi specifičnega
družbeno-političnega razvoja treba razumeti kot samostojno entiteto med
Vzhodom in Zahodom. ‚Zahodna Evropa‘ šteje 7 pojavitev in iz sobesedi-
la lahko razberemo, da jo določajo zlasti pojmi, kot so ‚gospodarska razvi-
tost‘, ‚kapitalizem‘, ‚imperializem‘, ‚buržoazija‘. Slednje učbenik predstavlja
in problematizira v luči nasprotja, ki ga poosebljata zlasti dva pojma, to sta
pridevniki politična raba geografska raba geopolit. raba Σ
vzhodna/Vzhodna* 1 (Vzhod) 0 3
33,33 % 2 100 %
zahodna/Zahodna* 1 (Zahod) 0 66,67 % 7
14,29 % 100 %
srednja/Srednja* 0 0 6 0
sodobna, današnja, 0 0 85,71 % 0
moderna
vsa 0 0 0
0
00
Posebna značilnost rabe pojma Evropa v učbeniku je pogostejša raba
‘Evrope’ in njenih izpeljank v geopolitičnem smislu (skupaj 24 pojavitev),
ki več kot polovico presega geografske rabe (11 pojavitev). To okoliščino bi
lahko pojasnili z usmeritvijo učbenika, ki se v prikazu zgodovinskih do-
godkov in procesov osrednja na njihove družbeno politične značilnosti,
čemur posledično ustreza tudi raba pojma Evropa in njegovih izpeljank.
Evropa, kot jo predstavlja učbenik, je geografski prostor specifičnih družbe-
nih in političnih tradicij, idej in vrednot, ki sicer ni natančno zamejen, a je
iz sobesedila ali slikovnega materiala pogosto mogoče razbrati, katere dr-
žave, dežele ali narodi sestavljajo »Evropo« in jo kot takšno določajo (npr.
Posledice prve svetovne vojne so bile v Evropi zelo hude. Medtem ko so Velika
Britanija, Francija, Nemčija, dežele bivše Avstro-Ogrske celile rane krvave-
ga spopada, so se ZDA gospodarsko okrepile in izrabile nove tehnične in dru-
ge izpopolnitve). Učbenik Evropo predstavlja tudi v okviru dveh geopoli-
tičnih regij, ‚vzhodne‘ in ‚zahodne Evrope‘ ter politične delitve Vzhod-Za-
hod. Izrazov oz. pojmov, kot sta ‚srednja Evropa‘ ter ‚Evropejec‘ v učbeniku
ne najdemo. ‚Vzhodna Evropa‘ se rabi le na dveh mestih, kjer je opredeljena
v kontekstu pojmov, kot so ‚socializem‘, ‚manjša razvitost‘, ‚komunizem‘ in
‚vzhodni blok‘. Tako opredeljena »vzhodna Evropa« je tudi predstavljena
v pozitivni, v večjem delu neproblematični luči (razen v poglavjih, ki obrav-
navajo konflikt med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v času Stalinove vlade).
Geografsko je prostor »vzhodne Evrope« zamejen s »Sovjetsko zvezo in
državami, ki jih je osvobodila Rdeča armada«, ali s sintagmo »socialistič-
ne dežele«. Jugoslavija kot središčna tema učbenika je predstavljena kot dr-
žava, ki deloma sicer sodi v »vzhodno Evropo«, a jo je zaradi specifičnega
družbeno-političnega razvoja treba razumeti kot samostojno entiteto med
Vzhodom in Zahodom. ‚Zahodna Evropa‘ šteje 7 pojavitev in iz sobesedi-
la lahko razberemo, da jo določajo zlasti pojmi, kot so ‚gospodarska razvi-
tost‘, ‚kapitalizem‘, ‚imperializem‘, ‚buržoazija‘. Slednje učbenik predstavlja
in problematizira v luči nasprotja, ki ga poosebljata zlasti dva pojma, to sta
