Page 471 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 471
zetek
Geografsko območje Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doli-
ne je relativno zaključena celota, ki jo na treh straneh obdaja viš-
je gorovje (Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Zasavsko hribovje), le pro-
ti vzhodu je nekoliko bolj odprta proti Kozjanskemu. Vse tri doline pa med
seboj ločujejo nepomembne naravne pregrade (ožina med Mozirjem in Le-
tušem, ki ločuje Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, ter nizko Ložni-
ško gričevje med Polzelo in Velenjem, ki ločuje Šaleško in Savinjsko doli-
no). Zaradi tega nas ne čudi dejstvo, da je bilo to območje v zgodovini ve-
dno tesno povezano, zato je nemogoče in »nenaravno« ločevati zgodovino
tega območja na posamezne doline. To je bil tudi razlog, da smo se v nalo-
gi odločili celotno območje obravnavati kot celoto. Čeprav naslovi poglavij
(ki na prvi pogled ločujejo dogodke v Šaleški dolini od dogodkov v Savinj-
ski dolini) sugerirajo drugače, bo pozorni bralec z lahkoto opazil, da v na-
logi celotno območje pojmujemo in obravnavamo kot eno celoto. Šele tako
je bilo mogoče ustvariti kolikor toliko popolno sliko dogajanj v visokem in
poznem srednjeveškem obdobju. Mnogokrat je bilo potrebno seči tudi šir-
še in v razpravo vključiti dogodke in osebe iz Koroške, Štajerske, Kranjske,
Salzburške in celo Bavarske dežele. Kljub temu pa je bil primarni cilj na-
loge preučiti in predstaviti dogajanje na relativno geografsko ozko omeje-
nem prostoru in v dokaj kratkem časovnem razponu. S to nalogo smo tako
predvsem želeli izpostaviti pomen »mikrozgodovine«, se pravi zgodovine,
ki je na prvi pogled geografsko in časovno sicer strogo omejena, po drugi
strani pa ravno zaradi tega zahteva od raziskovalca silno precizen in podro-
ben pristop, pri katerem ne more biti dovolj »le« preučiti zgodovinopisne
vire (jasno pa je, da ta segment dela nujno ostaja temelj, na katerem je mo-
Geografsko območje Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doli-
ne je relativno zaključena celota, ki jo na treh straneh obdaja viš-
je gorovje (Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Zasavsko hribovje), le pro-
ti vzhodu je nekoliko bolj odprta proti Kozjanskemu. Vse tri doline pa med
seboj ločujejo nepomembne naravne pregrade (ožina med Mozirjem in Le-
tušem, ki ločuje Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, ter nizko Ložni-
ško gričevje med Polzelo in Velenjem, ki ločuje Šaleško in Savinjsko doli-
no). Zaradi tega nas ne čudi dejstvo, da je bilo to območje v zgodovini ve-
dno tesno povezano, zato je nemogoče in »nenaravno« ločevati zgodovino
tega območja na posamezne doline. To je bil tudi razlog, da smo se v nalo-
gi odločili celotno območje obravnavati kot celoto. Čeprav naslovi poglavij
(ki na prvi pogled ločujejo dogodke v Šaleški dolini od dogodkov v Savinj-
ski dolini) sugerirajo drugače, bo pozorni bralec z lahkoto opazil, da v na-
logi celotno območje pojmujemo in obravnavamo kot eno celoto. Šele tako
je bilo mogoče ustvariti kolikor toliko popolno sliko dogajanj v visokem in
poznem srednjeveškem obdobju. Mnogokrat je bilo potrebno seči tudi šir-
še in v razpravo vključiti dogodke in osebe iz Koroške, Štajerske, Kranjske,
Salzburške in celo Bavarske dežele. Kljub temu pa je bil primarni cilj na-
loge preučiti in predstaviti dogajanje na relativno geografsko ozko omeje-
nem prostoru in v dokaj kratkem časovnem razponu. S to nalogo smo tako
predvsem želeli izpostaviti pomen »mikrozgodovine«, se pravi zgodovine,
ki je na prvi pogled geografsko in časovno sicer strogo omejena, po drugi
strani pa ravno zaradi tega zahteva od raziskovalca silno precizen in podro-
ben pristop, pri katerem ne more biti dovolj »le« preučiti zgodovinopisne
vire (jasno pa je, da ta segment dela nujno ostaja temelj, na katerem je mo-
