Page 59 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 59
ip Broz-Tito je bil
predsednik SFRJ,
ker je mrtev
Studio Ljubljana
18. X. 1990
Dober večer!
Gledalci mi večkrat očitate, da vsega pač ni mogoče pojasniti z jezikom in iz jezika.
Kako zelo se motite! Vzemimo, na primer, naslednjo, na prvi pogled jako nenavadno iz-
javo: Josip Broz-Tito je bil predsednik SFRJ, ker je mrtev. Ha, boste rekli, res bedasto, kako
naj bo kdo nekaj zato, ker je mrtev; dejstva vendar govorijo proti temu. Naj vam vrnem z
isto mero: dejstva morda že, pa še to le na prvi pogled, nikakor pa ne jezik! Preberimo sta-
vek še enkrat: Josip Broz-Tito je bil predsednik SFRJ, ker je mrtev. Stvar je dejstveno torej
več kot preprosta: ker je Tito mrtev, je pač dejstveno več kot očitno, da je bil, ne pa, da je
predsednik SFRJ; ako je kdo mrtev, je (ne)kaj pač lahko le bil, ne more pa tisto več biti, saj
je pač mrtev.
Seveda pa obstaja vsaj kanček verjetnosti, da vas je zapeljala uporaba vzročno-odvisne-
ga ker: slovničarska znanost namreč pravi, da ker rabi za izražanje dejstva, da je vsebina od-
visnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem in, roko na srce, več kot verjetno je, da mrli-
ška bledi ca našega maršala po vsej verjetnosti ni bila vzrok dejstva, da je bil še pred njeno
pojavitvijo – kakšno protislovje! – predsednik SFRJ. Pa kaj bi kopali po mrliških ostan-
kih, ko pa nam osvobojena slovenska stvarnost ponuja mnogo slastnejše ekzemple vzroč-
no-odvisnega ker.
Vsi, ki ste v zadnjih dneh in tednih zašli pred devizna okenca slovenskih bank, prav
gotovo poznate naslednji pozdrav: Varčevalce prosimo za razumevanje, ker denarja ni! Če
naj ker služi za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadre-
dnem, potem nas mora resno zaskrbeti: v nadrednem stavku namreč banka prosi varčeval-
ce za razumevanje, ker nima denarja. Stvar je večkratno zagatna: 1. kako naj bo dejstvo, da
predsednik SFRJ,
ker je mrtev
Studio Ljubljana
18. X. 1990
Dober večer!
Gledalci mi večkrat očitate, da vsega pač ni mogoče pojasniti z jezikom in iz jezika.
Kako zelo se motite! Vzemimo, na primer, naslednjo, na prvi pogled jako nenavadno iz-
javo: Josip Broz-Tito je bil predsednik SFRJ, ker je mrtev. Ha, boste rekli, res bedasto, kako
naj bo kdo nekaj zato, ker je mrtev; dejstva vendar govorijo proti temu. Naj vam vrnem z
isto mero: dejstva morda že, pa še to le na prvi pogled, nikakor pa ne jezik! Preberimo sta-
vek še enkrat: Josip Broz-Tito je bil predsednik SFRJ, ker je mrtev. Stvar je dejstveno torej
več kot preprosta: ker je Tito mrtev, je pač dejstveno več kot očitno, da je bil, ne pa, da je
predsednik SFRJ; ako je kdo mrtev, je (ne)kaj pač lahko le bil, ne more pa tisto več biti, saj
je pač mrtev.
Seveda pa obstaja vsaj kanček verjetnosti, da vas je zapeljala uporaba vzročno-odvisne-
ga ker: slovničarska znanost namreč pravi, da ker rabi za izražanje dejstva, da je vsebina od-
visnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem in, roko na srce, več kot verjetno je, da mrli-
ška bledi ca našega maršala po vsej verjetnosti ni bila vzrok dejstva, da je bil še pred njeno
pojavitvijo – kakšno protislovje! – predsednik SFRJ. Pa kaj bi kopali po mrliških ostan-
kih, ko pa nam osvobojena slovenska stvarnost ponuja mnogo slastnejše ekzemple vzroč-
no-odvisnega ker.
Vsi, ki ste v zadnjih dneh in tednih zašli pred devizna okenca slovenskih bank, prav
gotovo poznate naslednji pozdrav: Varčevalce prosimo za razumevanje, ker denarja ni! Če
naj ker služi za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadre-
dnem, potem nas mora resno zaskrbeti: v nadrednem stavku namreč banka prosi varčeval-
ce za razumevanje, ker nima denarja. Stvar je večkratno zagatna: 1. kako naj bo dejstvo, da
