Page 389 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 389
pletno nasilje Niso migranti_ke Prva generacija migrantk_ov Druga generacija migrantk_ov
Spletna viktimizacija M SD M SD M SD
1,20 0,48 1,05 0,16 1,23 0,50
1,13 0,43 1,04 0,13 1,15 0,46
Nasilno vedenje (χ2(2) = 18,73; p < 0,001): niso migranti_ke in prva generacija 389
migrantk_ov (Z = –3,98; p < 0,001), prva generacija migrantk_ov in druga ge-
neracija migrantk_ov (Z = –4,13; p < 0,001); vsi ostali p > 0,161. Najvišje povpre-
čje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in na-
zadnje migranti_ke prve generacije.
Telesno nasilje (χ2(2) = 11,86; p = 0,003): niso migranti_ke in druga genera-
cija migrantk_ov (Z = –2,57; p = 0,010), prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –3,24; p = 0,001); vsi ostali p > 0,038. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Besedno nasilje (χ2(2) = 12,05; p = 0,002): niso migranti_ke in prva genera-
cija migrantk_ov (Z = –3,18; p = 0,001), prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –3,38; p = 0,001); vsi ostali p > 0,267. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Odnosno nasilje (χ2(2) = 17,02; p < 0,001): niso migranti_ke in prva genera-
cija migrantk_ov (Z = –4,10; p < 0,001), prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –3,65; p < 0,001); vsi ostali p > 0,753. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Viktimizacija (χ2(2) = 9,13; p = 0,010): prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –2,91; p = 0,004); vsi ostali p > 0,032. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Telesna viktimizacija (χ2(2) = 6,95; p = 0,031): vsi p > 0,022. Najvišje povpre-
čje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in na-
zadnje migranti_ke prve generacije.
Besedna viktimizacija (χ2(2) = 7,70; p = 0,021): prva generacija migrantk_ov
in druga generacija migrantk_ov (Z = –2,68; p = 0,007); vsi ostali p > 0,044. Naj-
višje povprečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso mi-
granti_ke, in nazadnje migranti_ke prve generacije.
Spletno nasilje (χ2(2) = 13,47; p = 0,001): niso migranti_ke in prva genera-
cija migrantk_ov (Z = –3,68; p < 0,001), prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –3,12; p = 0,002); vsi ostali p > 0,941. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Spletna viktimizacija M SD M SD M SD
1,20 0,48 1,05 0,16 1,23 0,50
1,13 0,43 1,04 0,13 1,15 0,46
Nasilno vedenje (χ2(2) = 18,73; p < 0,001): niso migranti_ke in prva generacija 389
migrantk_ov (Z = –3,98; p < 0,001), prva generacija migrantk_ov in druga ge-
neracija migrantk_ov (Z = –4,13; p < 0,001); vsi ostali p > 0,161. Najvišje povpre-
čje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in na-
zadnje migranti_ke prve generacije.
Telesno nasilje (χ2(2) = 11,86; p = 0,003): niso migranti_ke in druga genera-
cija migrantk_ov (Z = –2,57; p = 0,010), prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –3,24; p = 0,001); vsi ostali p > 0,038. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Besedno nasilje (χ2(2) = 12,05; p = 0,002): niso migranti_ke in prva genera-
cija migrantk_ov (Z = –3,18; p = 0,001), prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –3,38; p = 0,001); vsi ostali p > 0,267. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Odnosno nasilje (χ2(2) = 17,02; p < 0,001): niso migranti_ke in prva genera-
cija migrantk_ov (Z = –4,10; p < 0,001), prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –3,65; p < 0,001); vsi ostali p > 0,753. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Viktimizacija (χ2(2) = 9,13; p = 0,010): prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –2,91; p = 0,004); vsi ostali p > 0,032. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
Telesna viktimizacija (χ2(2) = 6,95; p = 0,031): vsi p > 0,022. Najvišje povpre-
čje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in na-
zadnje migranti_ke prve generacije.
Besedna viktimizacija (χ2(2) = 7,70; p = 0,021): prva generacija migrantk_ov
in druga generacija migrantk_ov (Z = –2,68; p = 0,007); vsi ostali p > 0,044. Naj-
višje povprečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso mi-
granti_ke, in nazadnje migranti_ke prve generacije.
Spletno nasilje (χ2(2) = 13,47; p = 0,001): niso migranti_ke in prva genera-
cija migrantk_ov (Z = –3,68; p < 0,001), prva generacija migrantk_ov in druga
generacija migrantk_ov (Z = –3,12; p = 0,002); vsi ostali p > 0,941. Najvišje pov-
prečje ima druga generacija migrantk_ov, sledijo tisti_e, ki niso migranti_ke, in
nazadnje migranti_ke prve generacije.
