Page 78 - Ana Kozina and Nora Wiium, eds. ▪︎ Positive Youth Development in Contexts. Ljubljana: Educational Research Institute, 2021. Digital Library, Dissertationes (Scientific Monographs), 42.
P. 78
positive youth development in contexts
Keywords: Positive youth development, developmental assets, the 5Cs,
school level, gender
Merjenje pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji s poudarkom na razlikah v spolu in ravni
izobraževanja
Povzetek
Pozitivni razvoj mladih predvideva, da imajo vsi mladi svoje potenciale
(notranji viri), ki lahko v kombinaciji z viri v njihovem okolju (zunanji viri)
vplivajo na njihove uspehe skozi celotno življenje. Če so viri (tako notran-
ji kot zunanji) prisotni, se pozitiven razvoj mladih kaže v prisotnosti kom-
petentnosti, samozavesti, karakterja, skrbi in povezanosti (t. i. 5 C-jev).
Pozitivni razvoj mladih izvira iz ZDA in je tam dobro raziskan, saj so bile
vse mere razvite v tem kontekstu. Da bi lahko ugotovili, ali je model PYD
prenosljiv v slovenski kontekst, moramo najprej imeti zanesljive in veljavne
mere, saj se lahko nekateri kazalniki pozitivnega razvoja mladih razliku-
jejo zaradi kulturnih in družbenih razlik. Cilj tega prispevka je predstaviti
psihometrične lastnosti (zanesljivost, veljavnost) vprašalnikov pozitivnega
razvoja mladih (tj. notranji, zunanji viri ter 5 C-jev) v Sloveniji ter določiti
razlike med spolom in šolskim kontekstom. Uporabljena sta bila Profil raz-
vojnih virov (Scales, 2011) in kratka različica vprašalnika o pozitivnem raz-
voju mladih (Geldhof et al., 2014b). Naš vzorec je sestavljalo 1979 učencev
t(r5e7h,4le%tndikekolvets;reMdnstajriohst = 15,43) iz zadnjih razredov osnovnih šol ter prvih
šol. Rezultati so pokazali, da je paradigmo pozitivni
razvoj mladih mogoče delno prenesti v slovenski kontekst in da pri pozitiv-
nem razvoju mladih obstajajo zlasti razlike med spoloma. Predstavljeni so
predlogi za pedagoško prakso in smernice za prihodnje raziskave.
Ključne besede: pozitivni razvoj mladih, razvojni viri, 5 C-jev, raven izo-
braževanja, spol
Introduction
Over the last few decades, the way researchers have viewed adolescents
has shifted, not simply as troublesome and sensation-seeking people but
also as individuals with numerous resources and advantages, which can
be supported by developing various prevention and intervention pro-
grammes throughout their entire adolescence. One paradigm that arose
in response to the shift in the understanding of adolescents is Positive
Youth Development (PYD; Lerner et al., 2005). PYD emphasises the impor-
tance of support and seeks to reduce behavioural problems while striving
78
Keywords: Positive youth development, developmental assets, the 5Cs,
school level, gender
Merjenje pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji s poudarkom na razlikah v spolu in ravni
izobraževanja
Povzetek
Pozitivni razvoj mladih predvideva, da imajo vsi mladi svoje potenciale
(notranji viri), ki lahko v kombinaciji z viri v njihovem okolju (zunanji viri)
vplivajo na njihove uspehe skozi celotno življenje. Če so viri (tako notran-
ji kot zunanji) prisotni, se pozitiven razvoj mladih kaže v prisotnosti kom-
petentnosti, samozavesti, karakterja, skrbi in povezanosti (t. i. 5 C-jev).
Pozitivni razvoj mladih izvira iz ZDA in je tam dobro raziskan, saj so bile
vse mere razvite v tem kontekstu. Da bi lahko ugotovili, ali je model PYD
prenosljiv v slovenski kontekst, moramo najprej imeti zanesljive in veljavne
mere, saj se lahko nekateri kazalniki pozitivnega razvoja mladih razliku-
jejo zaradi kulturnih in družbenih razlik. Cilj tega prispevka je predstaviti
psihometrične lastnosti (zanesljivost, veljavnost) vprašalnikov pozitivnega
razvoja mladih (tj. notranji, zunanji viri ter 5 C-jev) v Sloveniji ter določiti
razlike med spolom in šolskim kontekstom. Uporabljena sta bila Profil raz-
vojnih virov (Scales, 2011) in kratka različica vprašalnika o pozitivnem raz-
voju mladih (Geldhof et al., 2014b). Naš vzorec je sestavljalo 1979 učencev
t(r5e7h,4le%tndikekolvets;reMdnstajriohst = 15,43) iz zadnjih razredov osnovnih šol ter prvih
šol. Rezultati so pokazali, da je paradigmo pozitivni
razvoj mladih mogoče delno prenesti v slovenski kontekst in da pri pozitiv-
nem razvoju mladih obstajajo zlasti razlike med spoloma. Predstavljeni so
predlogi za pedagoško prakso in smernice za prihodnje raziskave.
Ključne besede: pozitivni razvoj mladih, razvojni viri, 5 C-jev, raven izo-
braževanja, spol
Introduction
Over the last few decades, the way researchers have viewed adolescents
has shifted, not simply as troublesome and sensation-seeking people but
also as individuals with numerous resources and advantages, which can
be supported by developing various prevention and intervention pro-
grammes throughout their entire adolescence. One paradigm that arose
in response to the shift in the understanding of adolescents is Positive
Youth Development (PYD; Lerner et al., 2005). PYD emphasises the impor-
tance of support and seeks to reduce behavioural problems while striving
78
