Page 11 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 11
vod 11
Mitja Sardoč
Tako v strokovnih in akademskih razpravah kot tudi v vsakdanji pedagoški pra-
ksi se pogosto soočamo s problemi in izzivi, na katere nimamo enoznačnega
pogleda, še manj pa jasnega ali prepričljivega odgovora. Kakor potrjujejo šte-
vilni projekti, strategije in iniciative ter primeri »dobrih« praks, se iskanje eno-
značnih odgovorov – kljub povečanemu interesu teoretikov, snovalcev poli-
tik in pedagoških delavcev – (vse prepogosto) sooča z vrsto zgrešenih srečanj
in zamujenih priložnosti. Zadevo dodatno zaplete tudi dejstvo, da je odziv po-
litik(ov) v najboljšem primeru enostranski ali pa dvoumen. Tudi zaradi tega je
probleme in izzive v vzgoji ter izobraževanju potrebno misliti v vsej njihovi
kompleksnosti in protislovnosti.
To nalogo z veliko mero uspešnosti opravlja vsebinsko področje razisko-
vanja. Njegova vloga je v zadnjih nekaj desetletjih vse prej kot obrobna ali za-
nemarljiva: temeljno in aplikativno raziskovanje, mednarodne primerjalne raz-
iskave izobraževalnih dosežkov, na podatkih in dejstvih utemeljene politike,
vloga in pomen evalvacije kakovosti v sistemu vzgoje in izobraževanja ter ak-
cijsko raziskovanje, ki uspešno presega razkorak med teorijo in prakso – v ko-
likor jasna oz. določljiva ločnica med obema razsežnostima, seveda, obstaja –,
so samo nekateri izmed indikatorjev vloge in pomena raziskovanja pri uvaja-
nju sprememb ter novosti v vzgoji in izobraževanju.
Kljub temu se raziskovanje v vzgoji in izobraževanju sooča tudi z vrsto pro-
blemov in izzivov. Občutno nižja sredstva, ki se jih zadnja leta namenja razisko-
vanju in razvoju nasploh, redukcionistično pojmovanje procesa edukacije, ki je
v skladu z neoliberalno doktrino zvedeno na tržno pojmovanje izobraževanja
oz. znanja, sočasna komercializacija raziskovalne dejavnosti kot tudi zahteve
po neposredni ‘uporabnosti’ rezultatov raziskovalnega dela so samo nekateri
Mitja Sardoč
Tako v strokovnih in akademskih razpravah kot tudi v vsakdanji pedagoški pra-
ksi se pogosto soočamo s problemi in izzivi, na katere nimamo enoznačnega
pogleda, še manj pa jasnega ali prepričljivega odgovora. Kakor potrjujejo šte-
vilni projekti, strategije in iniciative ter primeri »dobrih« praks, se iskanje eno-
značnih odgovorov – kljub povečanemu interesu teoretikov, snovalcev poli-
tik in pedagoških delavcev – (vse prepogosto) sooča z vrsto zgrešenih srečanj
in zamujenih priložnosti. Zadevo dodatno zaplete tudi dejstvo, da je odziv po-
litik(ov) v najboljšem primeru enostranski ali pa dvoumen. Tudi zaradi tega je
probleme in izzive v vzgoji ter izobraževanju potrebno misliti v vsej njihovi
kompleksnosti in protislovnosti.
To nalogo z veliko mero uspešnosti opravlja vsebinsko področje razisko-
vanja. Njegova vloga je v zadnjih nekaj desetletjih vse prej kot obrobna ali za-
nemarljiva: temeljno in aplikativno raziskovanje, mednarodne primerjalne raz-
iskave izobraževalnih dosežkov, na podatkih in dejstvih utemeljene politike,
vloga in pomen evalvacije kakovosti v sistemu vzgoje in izobraževanja ter ak-
cijsko raziskovanje, ki uspešno presega razkorak med teorijo in prakso – v ko-
likor jasna oz. določljiva ločnica med obema razsežnostima, seveda, obstaja –,
so samo nekateri izmed indikatorjev vloge in pomena raziskovanja pri uvaja-
nju sprememb ter novosti v vzgoji in izobraževanju.
Kljub temu se raziskovanje v vzgoji in izobraževanju sooča tudi z vrsto pro-
blemov in izzivov. Občutno nižja sredstva, ki se jih zadnja leta namenja razisko-
vanju in razvoju nasploh, redukcionistično pojmovanje procesa edukacije, ki je
v skladu z neoliberalno doktrino zvedeno na tržno pojmovanje izobraževanja
oz. znanja, sočasna komercializacija raziskovalne dejavnosti kot tudi zahteve
po neposredni ‘uporabnosti’ rezultatov raziskovalnega dela so samo nekateri
