Page 552 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 552
418. 1 Tim 6,16. Predgovor
419. Kol 1,15.
420. 1 Jn 4,12. ne more nihče, nihče ga ni videl niti ga more
videti.« 1 Tim 6.418 In v pismu Kološanom go-
421. Jn 1,18. vori: »Kristus je podoba nevidnega Boga.«
Kol 1.419 Janez Evangelist govori: »Nihče ni-
422. Irenej Lyonski, 2. stol. koli ni videl Boga.« 1 Jn 4.420 Prav tako J. Krst-
423. Valentinci, po Valen- nik: »Nihče nikoli ni videl Boga, edinorojeni
tinu, zgodnjekrščanska sin, ki biva v naročju očeta, nam je razodel.«
Jn 1.421 Prav zaradi tega se Sin Božji v Svetem
skupnost, 2. stol. pismu na več mestih imenuje božja beseda, saj
je Bog skozi njega govoril z ljudmi. O tem,
da je Sin Božji, druga oseba Božjega bistva,
govoril s praočeti, govore, izpričujejo in pi-
šejo tudi stari krščanski učitelji, predvsem
Irenej,422 ko govori proti krivovernim valen-
tincem423 v knjigi 4, v poglavjih 14, 15, 16, 17 o
tej naši veri. Da bomo zveličani samo po Je-
zusu Kristusu, je Sin Božji v svoji ponižnosti
po svojem učlovečenju, povsod po judovski
deželi pred 1530. leti dovolj glasno, razumlji-
vo in javno, z jasnimi besedami govoril, raz-
lagal in pridigal ter zvelikimi čudežnimi deli
močno podkrepil in potrdil, da je le-ta vera
edina zveličavna vera, kakor to evangelisti in
apostoli, posebno pa Janez in Pavel v svojih
spisih izdatno izpričujejo. Med drugimi lepi-
mi, poučnimi in razumljivimi nauki govori
Kristus: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k me-
ni, in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom
zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi
uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki
552
419. Kol 1,15.
420. 1 Jn 4,12. ne more nihče, nihče ga ni videl niti ga more
videti.« 1 Tim 6.418 In v pismu Kološanom go-
421. Jn 1,18. vori: »Kristus je podoba nevidnega Boga.«
Kol 1.419 Janez Evangelist govori: »Nihče ni-
422. Irenej Lyonski, 2. stol. koli ni videl Boga.« 1 Jn 4.420 Prav tako J. Krst-
423. Valentinci, po Valen- nik: »Nihče nikoli ni videl Boga, edinorojeni
tinu, zgodnjekrščanska sin, ki biva v naročju očeta, nam je razodel.«
Jn 1.421 Prav zaradi tega se Sin Božji v Svetem
skupnost, 2. stol. pismu na več mestih imenuje božja beseda, saj
je Bog skozi njega govoril z ljudmi. O tem,
da je Sin Božji, druga oseba Božjega bistva,
govoril s praočeti, govore, izpričujejo in pi-
šejo tudi stari krščanski učitelji, predvsem
Irenej,422 ko govori proti krivovernim valen-
tincem423 v knjigi 4, v poglavjih 14, 15, 16, 17 o
tej naši veri. Da bomo zveličani samo po Je-
zusu Kristusu, je Sin Božji v svoji ponižnosti
po svojem učlovečenju, povsod po judovski
deželi pred 1530. leti dovolj glasno, razumlji-
vo in javno, z jasnimi besedami govoril, raz-
lagal in pridigal ter zvelikimi čudežnimi deli
močno podkrepil in potrdil, da je le-ta vera
edina zveličavna vera, kakor to evangelisti in
apostoli, posebno pa Janez in Pavel v svojih
spisih izdatno izpričujejo. Med drugimi lepi-
mi, poučnimi in razumljivimi nauki govori
Kristus: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k me-
ni, in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom
zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi
uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki
552
