Page 347 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 347
pus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
Kanado), a učbenik to opredelitev pojasni. Prav tako najdemo rabe Evrope,
kjer je le-ta prikazana kot
– »prostor med kapitalističnim Zahodom in socialističnim Vzhodom«,
– »prostor med dvema velesilama« (Ameriko in Sovjetsko zvezo) ter
– »zveza ali združenje le določenih držav« (EGS, EU, Varšavska zveza,
druga stran železne zavese).
Raba pridevnikov, s katerimi so opisane ‚Evropa‘ in njene izpeljanke, od-
raža posebnosti zlasti v rabi velike in male začetnice pri ločevanju med ge-
ografskimi in geopolitičnimi rabami. Velika začetnica se rabi redkeje in le
ob zvezah ‚Vzhodna Evropa‘ in ‚Zahodna Evropa‘, iz česar lahko sklepamo,
gre v tovrstnih primerih za označevanje točno določene geopolitične regi-
je. Ob pojmu Evropa se najpogosteje rabita pridevnika ‚zahodni‘ (28 po-
javitev) in ‚vzhodni‘ (21 pojavitev), ki odražata poleg geografskih odraža-
ta tudi geopolitične rabe, medtem ko ostali sledijo v zelo majhnem številu
(‚srednji‘ – 3 pojavitve v geografskem smislu, ‚ves‘ – 3 pojavitve; ‚južni‘ – 1
pojavitev v geopolitičnem smislu).
Akterji
Tabela 13: Pregled akterjev (geopolitični).
GEOPOLITIČNI ŠT. POJAVITEV (142) 100 %
(zahodna, srednja, nova, okupirana, Zahodna, 25 17,61 %
Vzhodna, EGS, EFTA, EU) Evropa
družbeni sloji v Evropi 1 0,71 %
8 5,41 %
Velika Britanija 12 8,45 %
(Hitlerjeva, nacistična, Velika, zahodni del) Nem-
čija, obe Nemčiji 4 2,82 %
Francija 10 7,04 %
evropske dežele, (razvite, sosednje) evropske (za-
hodnoevropske) države, družina evropskih držav 9 6,33 %
Rusija, Sovjetska zveza 2 1,41 %
evropske (zmagovite) velesile 1 0,71 %
1 0,71 %
udeleženke svetovne vojne 1 0,71 %
1 0,71 %
države poraženke, države zmagovalke 4 2,82 %
1 0,71 %
Avstro-Ogrska
Turčija
evropski človek, Evropejci, prebivalstvo Evrope
evropska civilizacija
Kanado), a učbenik to opredelitev pojasni. Prav tako najdemo rabe Evrope,
kjer je le-ta prikazana kot
– »prostor med kapitalističnim Zahodom in socialističnim Vzhodom«,
– »prostor med dvema velesilama« (Ameriko in Sovjetsko zvezo) ter
– »zveza ali združenje le določenih držav« (EGS, EU, Varšavska zveza,
druga stran železne zavese).
Raba pridevnikov, s katerimi so opisane ‚Evropa‘ in njene izpeljanke, od-
raža posebnosti zlasti v rabi velike in male začetnice pri ločevanju med ge-
ografskimi in geopolitičnimi rabami. Velika začetnica se rabi redkeje in le
ob zvezah ‚Vzhodna Evropa‘ in ‚Zahodna Evropa‘, iz česar lahko sklepamo,
gre v tovrstnih primerih za označevanje točno določene geopolitične regi-
je. Ob pojmu Evropa se najpogosteje rabita pridevnika ‚zahodni‘ (28 po-
javitev) in ‚vzhodni‘ (21 pojavitev), ki odražata poleg geografskih odraža-
ta tudi geopolitične rabe, medtem ko ostali sledijo v zelo majhnem številu
(‚srednji‘ – 3 pojavitve v geografskem smislu, ‚ves‘ – 3 pojavitve; ‚južni‘ – 1
pojavitev v geopolitičnem smislu).
Akterji
Tabela 13: Pregled akterjev (geopolitični).
GEOPOLITIČNI ŠT. POJAVITEV (142) 100 %
(zahodna, srednja, nova, okupirana, Zahodna, 25 17,61 %
Vzhodna, EGS, EFTA, EU) Evropa
družbeni sloji v Evropi 1 0,71 %
8 5,41 %
Velika Britanija 12 8,45 %
(Hitlerjeva, nacistična, Velika, zahodni del) Nem-
čija, obe Nemčiji 4 2,82 %
Francija 10 7,04 %
evropske dežele, (razvite, sosednje) evropske (za-
hodnoevropske) države, družina evropskih držav 9 6,33 %
Rusija, Sovjetska zveza 2 1,41 %
evropske (zmagovite) velesile 1 0,71 %
1 0,71 %
udeleženke svetovne vojne 1 0,71 %
1 0,71 %
države poraženke, države zmagovalke 4 2,82 %
1 0,71 %
Avstro-Ogrska
Turčija
evropski človek, Evropejci, prebivalstvo Evrope
evropska civilizacija
