Page 249 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 249
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
ZDA so razvile napredno kmetijstvo (umetna gnojila, traktorje), ki je
postalo glavni dobavitelj hrane Evropi. Poleg tega so ZDA prodrle s svojimi
industrijskimi izdelki v Latinsko Ameriko, Azijo in Evropo.
/…/
Leta 1929 se je začela največja gospodarska kriza, kar jih je dotlej poznal
kapitalistični svet. Začela se je v ZDA in je trajala več let. Zaradi prenasi-
čenosti trga (hiperprodukcije) so propadla številna industrijska podjetja.
Brezposelnih je bilo skoraj 30 milijonov delavcev.
Zaradi velikega padanja cen kmetijskih pridelkov, zlasti žita in živine, so
kmetje, farmarji, opuščali kmetije in bežali v mesta ter se pridružili množi-
ci brezposelnih. Mnoge delniške družbe so propadle in v skoraj vseh drža-
vah na svetu so razvrednotili plačilna sredstva (denar).
Največji krivec za krizo so bile ZDA. Tam so v letih 1927 in 1928 na ve-
liko špekulirali z delnicami in privarčevanim denarjem revnejših slojev. S
tem so pospešili padec vrednosti dolarja. Finančna kriza v najbogatejši dr-
žavi sveta se je hitro spremenila v gospodarsko, se preselila v Evropo, od
tam pa razširila po vsem svetu. Leta 1932 je bil v ZDA izvoljen za predse-
dnika Franklin Delano Roosevelt, ki je takoj začel ukrepati proti krizi. Dr-
žava je z vso odločnostjo posegla v gospodarski razvoj s posojili bankam,
podjetjem in kmetom. Začeli so z velikimi javnimi deli in tako zmanjševa-
li brezposelnost. V nekaj letih so po Rooseveltovem programu New Deal
premagali gospodarsko krizo.
Z New Dealom se je ameriški liberalni kapitalizem močno preoblikoval.
Okrepila se je vloga države pri investiranju in planiranju. Zelo se je pove-
čalo število uradnikov. Birokracija je dobivala vse večjo moč. Namesto li-
beralnega kapitalizma je nastajal državni kapitalizem, ki je kasneje vplival
zlasti na zahodnoevropske kapitalistične države.
V. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET MED PRVO IN
DRUGO SVETOVNO VOJNO
– naslov: Pojav fašizma in nacizma
– akterji: Hitler, Mussolini, društvo narodov, Nemčija, Italija, Avstri-
ja, nemška vojska
– vrednote: vrste družbenih sprememb (zbližanje Nemčije in Italije, na-
daljevanje imperialistične politike v Evropi), vrste stanj (zgledovanje po
Italiji, imperialistični načrti, neučinkovitost društva narodov), vrste do-
godkov (nastanek osi Rim-Berlin, zasedba Avstrije)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
ZDA so razvile napredno kmetijstvo (umetna gnojila, traktorje), ki je
postalo glavni dobavitelj hrane Evropi. Poleg tega so ZDA prodrle s svojimi
industrijskimi izdelki v Latinsko Ameriko, Azijo in Evropo.
/…/
Leta 1929 se je začela največja gospodarska kriza, kar jih je dotlej poznal
kapitalistični svet. Začela se je v ZDA in je trajala več let. Zaradi prenasi-
čenosti trga (hiperprodukcije) so propadla številna industrijska podjetja.
Brezposelnih je bilo skoraj 30 milijonov delavcev.
Zaradi velikega padanja cen kmetijskih pridelkov, zlasti žita in živine, so
kmetje, farmarji, opuščali kmetije in bežali v mesta ter se pridružili množi-
ci brezposelnih. Mnoge delniške družbe so propadle in v skoraj vseh drža-
vah na svetu so razvrednotili plačilna sredstva (denar).
Največji krivec za krizo so bile ZDA. Tam so v letih 1927 in 1928 na ve-
liko špekulirali z delnicami in privarčevanim denarjem revnejših slojev. S
tem so pospešili padec vrednosti dolarja. Finančna kriza v najbogatejši dr-
žavi sveta se je hitro spremenila v gospodarsko, se preselila v Evropo, od
tam pa razširila po vsem svetu. Leta 1932 je bil v ZDA izvoljen za predse-
dnika Franklin Delano Roosevelt, ki je takoj začel ukrepati proti krizi. Dr-
žava je z vso odločnostjo posegla v gospodarski razvoj s posojili bankam,
podjetjem in kmetom. Začeli so z velikimi javnimi deli in tako zmanjševa-
li brezposelnost. V nekaj letih so po Rooseveltovem programu New Deal
premagali gospodarsko krizo.
Z New Dealom se je ameriški liberalni kapitalizem močno preoblikoval.
Okrepila se je vloga države pri investiranju in planiranju. Zelo se je pove-
čalo število uradnikov. Birokracija je dobivala vse večjo moč. Namesto li-
beralnega kapitalizma je nastajal državni kapitalizem, ki je kasneje vplival
zlasti na zahodnoevropske kapitalistične države.
V. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET MED PRVO IN
DRUGO SVETOVNO VOJNO
– naslov: Pojav fašizma in nacizma
– akterji: Hitler, Mussolini, društvo narodov, Nemčija, Italija, Avstri-
ja, nemška vojska
– vrednote: vrste družbenih sprememb (zbližanje Nemčije in Italije, na-
daljevanje imperialistične politike v Evropi), vrste stanj (zgledovanje po
Italiji, imperialistični načrti, neučinkovitost društva narodov), vrste do-
godkov (nastanek osi Rim-Berlin, zasedba Avstrije)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
