Page 247 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 247
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
izkušenj in diktature proletariata, ustanovitev kominterne, nastop Stalina,
povezovanje, vdor v ZSSR), socialistične (delavsko gibanje, obračun z bur-
žoazijo in njeno oblastjo, internacionala, revolucionarni center, socialistič-
na revolucija), emocionalne (odločen obračun)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Demonstracije nemškega delavstva za-
radi uboja Rose Luxemburg in Karla Liebknechta«, »Vodstvo ustanovne-
ga kongresa III. internacionale leta 1919 v Moskvi«, »Oddelek Rdeče ar-
made odhaja na fronto v boj proti intervencionistom«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 14 (osrednje besedilo): (Revolucionarna gibanja v Evropi): Ob
koncu prve svetovne vojne in po njej so se v mednarodnem delavskem giba-
nju vse bolj krepile revolucionarne sile, ki so terjale odločen obračun z bur-
žoazijo in njeno oblastjo tudi v kapitalistično najbolj razvitih državah. Na
to je vplivala tudi oktobrska revolucija. Toda voditelji socialističnih strank
po Evropi so večinoma odklonili sovjetske izkušnje, predvsem pa diktatu-
ro proletariata, ki po njihovem ni bila sprejemljiva za evropsko delavstvo
in kmete.
b) str. 15 (naloga): Opiši revolucionarne dogodke v Evropi in pri nas po
prvi svetovni vojni.
c) str. 15–16 (osrednje besedilo): (Ustanovitev in delovanje III. interna-
cionale): Leta 1919 so v Moskvi ustanovili tretjo ali komunistično inter-
nacionalo (v nasprotju z drugo socialdemokratsko) ali kratko kominterno.
Združila je nove komunistične in leve socialistične stranke in dele strank.
Idejni ustanovitelj nove internacionale je bil Lenin, ki je želel, da bi bila
internacionala revolucionarni center, ki naj vodi socialistično revolucijo v
Evropi. /…/
Evropsko delavstvo je bilo v letih 1919 in 1920 precej revolucionarno.
Nastajale so vedno nove komunistične stranke, ki so se ločile od socialistov
in se pridružile komunistični internacionali.
Komunistična internacionala je med obema vojnama družila revoluci-
onarno delavstvo vsega sveta in bila pomembna politična sila. Pod Leni-
novim vodstvom je postala center mednarodnega komunističnega revolu-
cionarnega gibanja, opora mladim in neizkušenim komunističnim parti-
jam. /…/
Po Leninovi smrti leta 1924 je imel glavno besedo novi voditelj sovjet-
ske partije Josip Visarionovič Đžugašvili – Stalin, ki je govoril predvsem o
izkušenj in diktature proletariata, ustanovitev kominterne, nastop Stalina,
povezovanje, vdor v ZSSR), socialistične (delavsko gibanje, obračun z bur-
žoazijo in njeno oblastjo, internacionala, revolucionarni center, socialistič-
na revolucija), emocionalne (odločen obračun)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Demonstracije nemškega delavstva za-
radi uboja Rose Luxemburg in Karla Liebknechta«, »Vodstvo ustanovne-
ga kongresa III. internacionale leta 1919 v Moskvi«, »Oddelek Rdeče ar-
made odhaja na fronto v boj proti intervencionistom«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 14 (osrednje besedilo): (Revolucionarna gibanja v Evropi): Ob
koncu prve svetovne vojne in po njej so se v mednarodnem delavskem giba-
nju vse bolj krepile revolucionarne sile, ki so terjale odločen obračun z bur-
žoazijo in njeno oblastjo tudi v kapitalistično najbolj razvitih državah. Na
to je vplivala tudi oktobrska revolucija. Toda voditelji socialističnih strank
po Evropi so večinoma odklonili sovjetske izkušnje, predvsem pa diktatu-
ro proletariata, ki po njihovem ni bila sprejemljiva za evropsko delavstvo
in kmete.
b) str. 15 (naloga): Opiši revolucionarne dogodke v Evropi in pri nas po
prvi svetovni vojni.
c) str. 15–16 (osrednje besedilo): (Ustanovitev in delovanje III. interna-
cionale): Leta 1919 so v Moskvi ustanovili tretjo ali komunistično inter-
nacionalo (v nasprotju z drugo socialdemokratsko) ali kratko kominterno.
Združila je nove komunistične in leve socialistične stranke in dele strank.
Idejni ustanovitelj nove internacionale je bil Lenin, ki je želel, da bi bila
internacionala revolucionarni center, ki naj vodi socialistično revolucijo v
Evropi. /…/
Evropsko delavstvo je bilo v letih 1919 in 1920 precej revolucionarno.
Nastajale so vedno nove komunistične stranke, ki so se ločile od socialistov
in se pridružile komunistični internacionali.
Komunistična internacionala je med obema vojnama družila revoluci-
onarno delavstvo vsega sveta in bila pomembna politična sila. Pod Leni-
novim vodstvom je postala center mednarodnega komunističnega revolu-
cionarnega gibanja, opora mladim in neizkušenim komunističnim parti-
jam. /…/
Po Leninovi smrti leta 1924 je imel glavno besedo novi voditelj sovjet-
ske partije Josip Visarionovič Đžugašvili – Stalin, ki je govoril predvsem o
