Page 246 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 246
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
zgradba slave in velikih zmag, praznih besed in laži, ki jo je gradila imperi-
alistična buržoazija, se je sesula v prah.
II. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET MED PRVO IN
DRUGO SVETOVNO VOJNO
– naslov: Evropa po prvi svetovni vojni
– akterji: evropske države, zmagovalke, premaganke
– vrednote: vrste družbenih sprememb (revolucionarna vrenja in giba-
nja, odpor proti vmešavanju), vrsta dogodkov (mirovna konferenca), vrsta
stanj (mednarodna in imperialistična nasprotja) socialistične (proletarske
revolucije), emocionalne (orožje je utihnilo)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Na pariški mirovni konferenci«, »Za-
sedanje Društva narodov v Ženevi«), politični zemljevid (»Evropa pred
prvo svetovno vojno in po njej«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 10 (osrednje besedilo): (Mirovna konferenca): Jeseni 1918 je utih-
nilo orožje na vseh bojiščih prve svetovne vojne. Kljub temu pa dolgo pri-
čakovanega miru še ni bilo. Skoraj vse evropske države, zmagovalke in pre-
maganke, so zajela revolucionarna vrenja in gibanja, ki so dobivala naravo
proletarskih revolucij oziroma bila znamenje odpora proti vmešavanju an-
tantnih sil v sovjetsko revolucijo. Mirovna konferenca v Parizu leta 1919
je imela dve glavni nalogi: urediti mednarodna imperialistična nasprotja,
kakor so želeli zmagovalci, in omogočiti, da bi buržoazija v vseh državah
ohranila oblast.
b) str. 13 (naloga): (Narava mirovnih pogodb): Ponovi: Opiši novo poli-
tično podobo Evrope in sveta po prvi svetovni vojni.
III. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET MED PRVO IN
DRUGO SVETOVNO VOJNO
– naslov: Revolucionarna gibanja in III. internacionala
– akterji: revolucionarne sile, voditelji socialističnih strank po Evropi,
evropsko delavstvo in kmetje, Lenin, Stalin, carske in buržoazne sile, voja-
ške sile zahodnoevropskih buržoaznih držav
– vrednote: vrste družbenih sprememb (krepitev revolucionarnih sil,
slabitev delavskega gibanja), vrste stanj (vpliv oktobrske revolucije, nasta-
janje novih komunističnih strank), vrste dogodkov (odklonitev sovjetskih
zgradba slave in velikih zmag, praznih besed in laži, ki jo je gradila imperi-
alistična buržoazija, se je sesula v prah.
II. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET MED PRVO IN
DRUGO SVETOVNO VOJNO
– naslov: Evropa po prvi svetovni vojni
– akterji: evropske države, zmagovalke, premaganke
– vrednote: vrste družbenih sprememb (revolucionarna vrenja in giba-
nja, odpor proti vmešavanju), vrsta dogodkov (mirovna konferenca), vrsta
stanj (mednarodna in imperialistična nasprotja) socialistične (proletarske
revolucije), emocionalne (orožje je utihnilo)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Na pariški mirovni konferenci«, »Za-
sedanje Društva narodov v Ženevi«), politični zemljevid (»Evropa pred
prvo svetovno vojno in po njej«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 10 (osrednje besedilo): (Mirovna konferenca): Jeseni 1918 je utih-
nilo orožje na vseh bojiščih prve svetovne vojne. Kljub temu pa dolgo pri-
čakovanega miru še ni bilo. Skoraj vse evropske države, zmagovalke in pre-
maganke, so zajela revolucionarna vrenja in gibanja, ki so dobivala naravo
proletarskih revolucij oziroma bila znamenje odpora proti vmešavanju an-
tantnih sil v sovjetsko revolucijo. Mirovna konferenca v Parizu leta 1919
je imela dve glavni nalogi: urediti mednarodna imperialistična nasprotja,
kakor so želeli zmagovalci, in omogočiti, da bi buržoazija v vseh državah
ohranila oblast.
b) str. 13 (naloga): (Narava mirovnih pogodb): Ponovi: Opiši novo poli-
tično podobo Evrope in sveta po prvi svetovni vojni.
III. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET MED PRVO IN
DRUGO SVETOVNO VOJNO
– naslov: Revolucionarna gibanja in III. internacionala
– akterji: revolucionarne sile, voditelji socialističnih strank po Evropi,
evropsko delavstvo in kmetje, Lenin, Stalin, carske in buržoazne sile, voja-
ške sile zahodnoevropskih buržoaznih držav
– vrednote: vrste družbenih sprememb (krepitev revolucionarnih sil,
slabitev delavskega gibanja), vrste stanj (vpliv oktobrske revolucije, nasta-
janje novih komunističnih strank), vrste dogodkov (odklonitev sovjetskih
