Page 124 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 124
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– izbrano besedilo:
str. 153 (osrednje besedilo): Že sredi 14. stoletja so Turki prešli na Bal-
kanski polotok v zaledje Bizanca in tu ustvarili oporišče za svoje nadaljnja
osvajanja. Od sredine 14. stoletja do začetka 16. stoletja so si Turki podvr-
gli vse balkanske države in prodrli v Srednjo Evropo do Dunaja in Poljske.
Marta Otič: Zgodovina 6: svet skozi čas. Učbenik za
zgodovino v šestem razredu osnovne šole
Splošne značilnosti
Razred: 6. razred devetletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Evropa se pojavlja v okviru vsebinskih
sklopov, ki v zelo zgoščeni obliki obravnavajo uvod v zgodovino, posame-
zne družbene in kulturne dosežke, kot so razvoj pisave, dosežki v arhitek-
turi ter vzgoja in izobraževanje. V uvodnih poglavjih učbenika se ‚Evropa‘
in njene izpeljanke pojavljajo v kontekstu predstavitve pojma zgodovinskih
obdobij ter se rabijo (šele) v okviru orisa srednjega in novega veka. V tem
pogledu je zanimiva zlasti predstavitev novega veka, kjer se v zvezi s t. i. ge-
ografskimi odkritji pojavi pojem ‚Evropejec‘, ki je (skupaj z Evropo) rabljen
kot izhodišče za pojasnjevanje značilnosti omenjenih dogodkov v odnosu
do ostalih ne-evropskih akterjev.7 Podobno velja za ostala poglavja: izbra-
ne razmere in dogodki različnih časovnih obdobij v Evropi so predstavlje-
ni kot izhodišče za obravnavo tematik, kot so razvoj pisave, kultura zapiso-
vanja, razvoj tiskarstva, gradbeni dosežki in oblike izobraževanja, a se obe-
nem rabijo v vlogi elementov primerjave z deželami in ljudstvi, ki so pred-
stavljeni izven prostora Evrope (Egipčani, Rimljani, Mala Azija, Kitajska).
Statistika pojavitev
Tabela 9: Pregled rabe pojma Evropa glede na vsebinske sklope.
Evropa število vse- število vrsta pojavitev poj. nasl. Σ
in izpe- binskih strani osr. str. kom. nal. izr.
ljanke sklopov 0 21
bes. povz. 1 100 %
Otič (2006) 4/6 4,76 %
66,67% 6/59 18 0 20
9,52%
10,17% 85,72%
Omenjena mesta predstavljajo izjemno zanimiv material za kvalitativno analizo, saj jih lahko
beremo kot izrazito evrocentrična, ki obenem vsebujejo zelo grobe poenostavitve v interpre-
taciji zgodovinskih dejstev.
– izbrano besedilo:
str. 153 (osrednje besedilo): Že sredi 14. stoletja so Turki prešli na Bal-
kanski polotok v zaledje Bizanca in tu ustvarili oporišče za svoje nadaljnja
osvajanja. Od sredine 14. stoletja do začetka 16. stoletja so si Turki podvr-
gli vse balkanske države in prodrli v Srednjo Evropo do Dunaja in Poljske.
Marta Otič: Zgodovina 6: svet skozi čas. Učbenik za
zgodovino v šestem razredu osnovne šole
Splošne značilnosti
Razred: 6. razred devetletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Evropa se pojavlja v okviru vsebinskih
sklopov, ki v zelo zgoščeni obliki obravnavajo uvod v zgodovino, posame-
zne družbene in kulturne dosežke, kot so razvoj pisave, dosežki v arhitek-
turi ter vzgoja in izobraževanje. V uvodnih poglavjih učbenika se ‚Evropa‘
in njene izpeljanke pojavljajo v kontekstu predstavitve pojma zgodovinskih
obdobij ter se rabijo (šele) v okviru orisa srednjega in novega veka. V tem
pogledu je zanimiva zlasti predstavitev novega veka, kjer se v zvezi s t. i. ge-
ografskimi odkritji pojavi pojem ‚Evropejec‘, ki je (skupaj z Evropo) rabljen
kot izhodišče za pojasnjevanje značilnosti omenjenih dogodkov v odnosu
do ostalih ne-evropskih akterjev.7 Podobno velja za ostala poglavja: izbra-
ne razmere in dogodki različnih časovnih obdobij v Evropi so predstavlje-
ni kot izhodišče za obravnavo tematik, kot so razvoj pisave, kultura zapiso-
vanja, razvoj tiskarstva, gradbeni dosežki in oblike izobraževanja, a se obe-
nem rabijo v vlogi elementov primerjave z deželami in ljudstvi, ki so pred-
stavljeni izven prostora Evrope (Egipčani, Rimljani, Mala Azija, Kitajska).
Statistika pojavitev
Tabela 9: Pregled rabe pojma Evropa glede na vsebinske sklope.
Evropa število vse- število vrsta pojavitev poj. nasl. Σ
in izpe- binskih strani osr. str. kom. nal. izr.
ljanke sklopov 0 21
bes. povz. 1 100 %
Otič (2006) 4/6 4,76 %
66,67% 6/59 18 0 20
9,52%
10,17% 85,72%
Omenjena mesta predstavljajo izjemno zanimiv material za kvalitativno analizo, saj jih lahko
beremo kot izrazito evrocentrična, ki obenem vsebujejo zelo grobe poenostavitve v interpre-
taciji zgodovinskih dejstev.
