Page 121 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 121
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
str. 133 (osrednje besedilo): Z odkritjem Amerike so se začela osvaja-
nja zahodnega sveta. Nastajale so prve odvisne dežele – kolonije. V Mehi-
ki, srednji in južni Ameriki, so tedaj živeli Azteki, Maji in Inki na visoki
kulturni stopnji sužnjelastniške družbene ureditve. Drugi Indijanci, kot
je prebivalce poimenoval Kolumb, pa so živeli na stopnji rodovne uredi-
tve in bili zlasti v porečju Amazonke zelo zaostali kot so ostali vse do da-
našnjih dni.
Kultura indijanskih Aztekov, Inkov in drugih, je poznala polja z nama-
kalnimi napravami. Na njih so gojili krompir in koruzo, ki ju Evropa še ni
poznala. Zidali so mogočne zgradbe, ki še danes pričajo o velikih dosežkih
starih prebivalcev Amerike.
XVII. vsebinski sklop/tema: IZNAJDBE IN IZUMI
– naslov: Posledice zemljepisnih odkritij
– akterji: Stari svet, Novi svet, osvajalci Novega sveta, Evropa, Španci,
španski dvor, trgovci, bankirji,delavci, obrtniški pomočniki, fevdalci, kme-
ti, rudarji, delavci v pristaniščih, drugi reveži, nove velike države v zahodni
Evropi, novo osvojene celine, dežele Amerike in Azije
–vrednote: vrste družbenih sprememb (odkritje, upor, izkoriščanje,
okoriščanje, draginja), liberalne (medsebojna menjava dobrin), emocional-
ne (neusmiljeno; kruto kolonialno izkoriščanje, so privlekli, so ropali)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (podoba medsebojen menjave dobrin med
Starim in Novim svetom) – napis zgoraj: Amerika dobila; Evropa dobila
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 135 (osrednje besedilo): Med starim in na novo odkritim svetom je pri-
šlo do pomembne izmenjave rastlin. Evropa je šele tedaj spoznala krompir,
koruzo, tobak, papriko, paradižnik in kakao. Novi svet pa je spoznal slad-
korni trs, bombaž, kavovec in pšenico, in začel gojiti na velikih plantažah.
Osvajalci Novega sveta so v Evropo privlekli veliko zlata in srebra. V tem
so prednjačili Španci, ki so ropali po Ameriki. Z njim so se okoristili špan-
ski dvor, trgovci in bankirji. Velika ponudba žlahtnih kovin je povzroči-
la padec cene le-teh, s tem pa je padla tudi vrednost denarja. Vrednost ra-
znega blaga je naraščala in povzročila draginjo, ki so jo najbolj občutili de-
lavci in obrtniški pomočniki. Povečane cene so silile fevdalce, da so veča-
li kmečke dajatve in obveznosti, kar je poslabšalo položaj kmetov. Zaradi
str. 133 (osrednje besedilo): Z odkritjem Amerike so se začela osvaja-
nja zahodnega sveta. Nastajale so prve odvisne dežele – kolonije. V Mehi-
ki, srednji in južni Ameriki, so tedaj živeli Azteki, Maji in Inki na visoki
kulturni stopnji sužnjelastniške družbene ureditve. Drugi Indijanci, kot
je prebivalce poimenoval Kolumb, pa so živeli na stopnji rodovne uredi-
tve in bili zlasti v porečju Amazonke zelo zaostali kot so ostali vse do da-
našnjih dni.
Kultura indijanskih Aztekov, Inkov in drugih, je poznala polja z nama-
kalnimi napravami. Na njih so gojili krompir in koruzo, ki ju Evropa še ni
poznala. Zidali so mogočne zgradbe, ki še danes pričajo o velikih dosežkih
starih prebivalcev Amerike.
XVII. vsebinski sklop/tema: IZNAJDBE IN IZUMI
– naslov: Posledice zemljepisnih odkritij
– akterji: Stari svet, Novi svet, osvajalci Novega sveta, Evropa, Španci,
španski dvor, trgovci, bankirji,delavci, obrtniški pomočniki, fevdalci, kme-
ti, rudarji, delavci v pristaniščih, drugi reveži, nove velike države v zahodni
Evropi, novo osvojene celine, dežele Amerike in Azije
–vrednote: vrste družbenih sprememb (odkritje, upor, izkoriščanje,
okoriščanje, draginja), liberalne (medsebojna menjava dobrin), emocional-
ne (neusmiljeno; kruto kolonialno izkoriščanje, so privlekli, so ropali)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (podoba medsebojen menjave dobrin med
Starim in Novim svetom) – napis zgoraj: Amerika dobila; Evropa dobila
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 135 (osrednje besedilo): Med starim in na novo odkritim svetom je pri-
šlo do pomembne izmenjave rastlin. Evropa je šele tedaj spoznala krompir,
koruzo, tobak, papriko, paradižnik in kakao. Novi svet pa je spoznal slad-
korni trs, bombaž, kavovec in pšenico, in začel gojiti na velikih plantažah.
Osvajalci Novega sveta so v Evropo privlekli veliko zlata in srebra. V tem
so prednjačili Španci, ki so ropali po Ameriki. Z njim so se okoristili špan-
ski dvor, trgovci in bankirji. Velika ponudba žlahtnih kovin je povzroči-
la padec cene le-teh, s tem pa je padla tudi vrednost denarja. Vrednost ra-
znega blaga je naraščala in povzročila draginjo, ki so jo najbolj občutili de-
lavci in obrtniški pomočniki. Povečane cene so silile fevdalce, da so veča-
li kmečke dajatve in obveznosti, kar je poslabšalo položaj kmetov. Zaradi
