Page 122 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 122
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
tega je prišlo do številnih uporov rudarjev, delavcev v pristaniščih, kmetov
in drugih revežev.
Zemljepisna odkritja so pomenila za Evropo spodbudo v njenem gospo-
darskem in kulturnem razvoju. Omogočila so razvoj novih velikih držav v
zahodni Evropi, ki so neusmiljeno izkoriščale na novo osvojene celine. Za
Ameriko in Azijo pa se je z odkritji začelo obdobje krutega kolonialnega
izkoriščanja, ki se je za mnoge dežele končalo šele po drugi svetovni vojni,
po letu 1945.
XVIII. vsebinski sklop/tema: IZNAJDBE IN IZUMI
– naslov: Humanizem in renesansa
– akterji: italijanska mesta, italijanski trgovci, humanisti
–vrednote: vrsta družbenih sprememb (razvoj kapital. gospodarstva), li-
beralne (posredniška trgovina), občečloveške (humanistični pogledi)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: risbe (Nikolaj Kopernik, heliocentrični sistem, Ga-
lileo Galilei, stolp v Pizi)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 136 (osrednje besedilo): V obdobju razvitega fevdalizma v 15. in
16. stoletju se je že začel razvoj kapitalističnega gospodarstva. Italijanska
mesta so v tem času doživljala največji razcvet in blaginjo. Obvladovala so
posredniško trgovino med Evropo in Bližnjim vzhodom, slovela so po svo-
jih izdelkih, zlasti svili in suknu.
b) str. 137 (osrednje besedilo): Humanisti so bili književniki, znanstve-
niki, umetniki. Ustanavljali so posvetne šole. Iz Italije so se novi pogledi
razširili po srednji in zahodni Evropi.
XIX. vsebinski sklop/tema: KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM
– naslov: /
– akterji: kmečka gibanja, slovenski kmet
–vrednote: vrste družbenih sprememb (kmečka gibanja, preobrat,
kmečki upori)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (kmečki upor)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
tega je prišlo do številnih uporov rudarjev, delavcev v pristaniščih, kmetov
in drugih revežev.
Zemljepisna odkritja so pomenila za Evropo spodbudo v njenem gospo-
darskem in kulturnem razvoju. Omogočila so razvoj novih velikih držav v
zahodni Evropi, ki so neusmiljeno izkoriščale na novo osvojene celine. Za
Ameriko in Azijo pa se je z odkritji začelo obdobje krutega kolonialnega
izkoriščanja, ki se je za mnoge dežele končalo šele po drugi svetovni vojni,
po letu 1945.
XVIII. vsebinski sklop/tema: IZNAJDBE IN IZUMI
– naslov: Humanizem in renesansa
– akterji: italijanska mesta, italijanski trgovci, humanisti
–vrednote: vrsta družbenih sprememb (razvoj kapital. gospodarstva), li-
beralne (posredniška trgovina), občečloveške (humanistični pogledi)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: risbe (Nikolaj Kopernik, heliocentrični sistem, Ga-
lileo Galilei, stolp v Pizi)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 136 (osrednje besedilo): V obdobju razvitega fevdalizma v 15. in
16. stoletju se je že začel razvoj kapitalističnega gospodarstva. Italijanska
mesta so v tem času doživljala največji razcvet in blaginjo. Obvladovala so
posredniško trgovino med Evropo in Bližnjim vzhodom, slovela so po svo-
jih izdelkih, zlasti svili in suknu.
b) str. 137 (osrednje besedilo): Humanisti so bili književniki, znanstve-
niki, umetniki. Ustanavljali so posvetne šole. Iz Italije so se novi pogledi
razširili po srednji in zahodni Evropi.
XIX. vsebinski sklop/tema: KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM
– naslov: /
– akterji: kmečka gibanja, slovenski kmet
–vrednote: vrste družbenih sprememb (kmečka gibanja, preobrat,
kmečki upori)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (kmečki upor)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
