Page 106 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 106
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
jo tudi opredelitve »Evrope znotraj Evrope«, ki jih zaznamujejo zlasti geo-
politične rabe s pomočjo pridevnikov ali drugih geografskih pojmov (npr.
Tako so se Slovenci vključili v svet zahodnoevropskega fevdalnega družbene-
ga reda, čeprav od konca 8. stoletja v Karantaniji še ni bilo frankovskih ime-
nitnikov; Čeprav so bili obrtniki v mestih najštevilnejši, niso bili tudi naj-
bogatejši. To so bili trgovci, so trgovali po vsem Sredozemlju in po Evropi.)
– geografski prostor skupnih zgodovinskih in kulturnih vrednot v odnosu
do »Ne-Evrope« (npr. Arabci so v marsičem predstavljali most med vzho-
dno, zlasti grško kulturo, in Evropo; Zemljepisna odkritja so pomenila za
Evropo spodbudo v njenem gospodarskem in kulturnem razvoju. Omogočila
so razvoj novih velikih držav v zahodni Evropi, ki so neusmiljeno izkorišča-
le na novo osvojene celine.2)
Pojem Evropejec se v učbeniku ne pojavlja.
Tabela 4: Pregled rabe pridevnikov ob pojmu Evropa.
pridevniki Σ
južna/Južna*
severna/Severna* 2
vzhodna/Vzhodna* 100 %
zahodna/Zahodna*
srednja/Srednja* 1
sodobna, današnja, moderna 100 %
vsa
0
100 %
6
100 %
8
100 %
0
100 %
4
100 %
Pridevniki ‘južni’, ‘severni’, ‘vzhodni’, ‘zahodni’ in ‘srednji’, kadar so ob
samostalniku ‘Evropa’ rabljeni na dva načina: bodisi z malo bodisi z veli-
ko začetnico. Izhajajoč iz pravopisnih norm, bi lahko sklepali, da velika za-
četnica zaznamuje imensko poimenovanje natanko določene regije, med-
tem ko bi mala začetnica lahko zaznamovala tudi kaj drugega, zlasti rabo v
smislu geografsko opredeljenega prostora, ki ga določajo specifične kultur-
ne in historične tradicije (npr. Arabci so v marsičem predstavljali most med
Prva raba zaznamuje Evropo kot »prostor skupnih vrednot«, medtem ko bi druga raba ustre-
zala geopolitični opredelitvi v okviru 2. skupine.
jo tudi opredelitve »Evrope znotraj Evrope«, ki jih zaznamujejo zlasti geo-
politične rabe s pomočjo pridevnikov ali drugih geografskih pojmov (npr.
Tako so se Slovenci vključili v svet zahodnoevropskega fevdalnega družbene-
ga reda, čeprav od konca 8. stoletja v Karantaniji še ni bilo frankovskih ime-
nitnikov; Čeprav so bili obrtniki v mestih najštevilnejši, niso bili tudi naj-
bogatejši. To so bili trgovci, so trgovali po vsem Sredozemlju in po Evropi.)
– geografski prostor skupnih zgodovinskih in kulturnih vrednot v odnosu
do »Ne-Evrope« (npr. Arabci so v marsičem predstavljali most med vzho-
dno, zlasti grško kulturo, in Evropo; Zemljepisna odkritja so pomenila za
Evropo spodbudo v njenem gospodarskem in kulturnem razvoju. Omogočila
so razvoj novih velikih držav v zahodni Evropi, ki so neusmiljeno izkorišča-
le na novo osvojene celine.2)
Pojem Evropejec se v učbeniku ne pojavlja.
Tabela 4: Pregled rabe pridevnikov ob pojmu Evropa.
pridevniki Σ
južna/Južna*
severna/Severna* 2
vzhodna/Vzhodna* 100 %
zahodna/Zahodna*
srednja/Srednja* 1
sodobna, današnja, moderna 100 %
vsa
0
100 %
6
100 %
8
100 %
0
100 %
4
100 %
Pridevniki ‘južni’, ‘severni’, ‘vzhodni’, ‘zahodni’ in ‘srednji’, kadar so ob
samostalniku ‘Evropa’ rabljeni na dva načina: bodisi z malo bodisi z veli-
ko začetnico. Izhajajoč iz pravopisnih norm, bi lahko sklepali, da velika za-
četnica zaznamuje imensko poimenovanje natanko določene regije, med-
tem ko bi mala začetnica lahko zaznamovala tudi kaj drugega, zlasti rabo v
smislu geografsko opredeljenega prostora, ki ga določajo specifične kultur-
ne in historične tradicije (npr. Arabci so v marsičem predstavljali most med
Prva raba zaznamuje Evropo kot »prostor skupnih vrednot«, medtem ko bi druga raba ustre-
zala geopolitični opredelitvi v okviru 2. skupine.
