Page 103 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 103
sti
razred
Branko Božič in Tomaž Weber: Zgodovina za šesti
razred
Splošne značilnosti
Razred: 6. razred osemletke
Vsebina in značilnosti pojavitev: Evropa se pojavlja v okviru vsebinskih
sklopov, ki obravnavajo obdobje prazgodovine, srednjega veka in nove-
ga veka (do sredine 16. stol). Vsebinski sklopi, ki obravnavajo prve viso-
ke kulture (tj. sužnjelastniški družbeni red) ter grško-rimsko antiko (Grči-
ja in Rimska svetovna država), Evrope ne omenjajo. V okviru prazgodovi-
ne se Evropa pojavlja sklopih, ki obravnavajo življenje prvih človeških sku-
pin, začetke verovanja in umetnosti ter pojav rodovnih skupnosti in vzroke
njihovega razpada. Poglavja, posvečena obdobju srednjega veka, odražajo
rabo pojma Evropa in njenih izpeljank v okviru predstavitve splošnih zna-
čilnosti fevdalnega družbenega reda (nastanek in uveljavitev fevdalizma
v »evropskem prostoru«, značilnosti islama in arabske kulture ) in skozi
obravnavo razseljevanja Slovanov ter prvih južnoslovanskih fevdalnih dr-
žav (tj. Karantanija in njena izguba samostojnosti, Makedonska država in
Bosna). V okviru srednjega veka se Evropa omenja tudi v kontekstu nastan-
ka in razvoja mest ter razvoja obrti in trgovine. Poglavja, ki obravnavajo vi-
soki fevdalizem in začetke novega veka, Evropo omenjajo nekoliko pogo-
steje, zlasti v okviru tem, kot so iznajdbe in izumi tistega časa, kolonialna
osvajanja in njihove posledice ter v okviru splošnih značilnosti obdobij hu-
manizma in renesanse. Učbenik Evropo omenja tudi v poglavjih o kmeč-
razred
Branko Božič in Tomaž Weber: Zgodovina za šesti
razred
Splošne značilnosti
Razred: 6. razred osemletke
Vsebina in značilnosti pojavitev: Evropa se pojavlja v okviru vsebinskih
sklopov, ki obravnavajo obdobje prazgodovine, srednjega veka in nove-
ga veka (do sredine 16. stol). Vsebinski sklopi, ki obravnavajo prve viso-
ke kulture (tj. sužnjelastniški družbeni red) ter grško-rimsko antiko (Grči-
ja in Rimska svetovna država), Evrope ne omenjajo. V okviru prazgodovi-
ne se Evropa pojavlja sklopih, ki obravnavajo življenje prvih človeških sku-
pin, začetke verovanja in umetnosti ter pojav rodovnih skupnosti in vzroke
njihovega razpada. Poglavja, posvečena obdobju srednjega veka, odražajo
rabo pojma Evropa in njenih izpeljank v okviru predstavitve splošnih zna-
čilnosti fevdalnega družbenega reda (nastanek in uveljavitev fevdalizma
v »evropskem prostoru«, značilnosti islama in arabske kulture ) in skozi
obravnavo razseljevanja Slovanov ter prvih južnoslovanskih fevdalnih dr-
žav (tj. Karantanija in njena izguba samostojnosti, Makedonska država in
Bosna). V okviru srednjega veka se Evropa omenja tudi v kontekstu nastan-
ka in razvoja mest ter razvoja obrti in trgovine. Poglavja, ki obravnavajo vi-
soki fevdalizem in začetke novega veka, Evropo omenjajo nekoliko pogo-
steje, zlasti v okviru tem, kot so iznajdbe in izumi tistega časa, kolonialna
osvajanja in njihove posledice ter v okviru splošnih značilnosti obdobij hu-
manizma in renesanse. Učbenik Evropo omenja tudi v poglavjih o kmeč-
