Page 105 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 105
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
Vsebinski sklop Št. pojavitev glede na sklop (53) 100 %
Kmečki upori na Slovenskem 3 5,66 %
Turki v Evropi 2 3,77 %
Najpogosteje je raba pojma Evropa zastopana v poglavjih, ki sodijo v vse-
binska sklopa Iznajdbe in izumi (14) ter Doba praskupnosti (13). Sledijo
pojavitve v okviru sklopov Fevdalni družbeni red (7) in Prve južnoslovan-
ske fevdalne države (6) ter Nastanek in razvoj mest (6). Število pojavitev
v prvih dveh sklopih bi lahko pojasnili s tem, da vsebine v okviru sklopa
Iznajdbe in izumi postavljajo Evropo v širši kontekst svetovne zgodovine
in prikazujejo teme s pomočjo primerjave (npr. Evropa proti Aziji, Evropa
proti Kitajski, Evropa proti Ameriki …), medtem ko poglavja, ki obravna-
vajo najzgodnejšo človeško zgodovino, Evropo predstavljajo kot izhodiščni
geografski prostor za obravnavo izbranih tem.
Tabela 3: Pregled rabe pojma Evropa (vse pojavitve).
Evropa – politična geografska geopolit. kult. raba Σ
izpeljanke raba raba raba 0
0 47
Evropa1 0 44 3 0 100%
93,62% 6,38% 0
Evropejec, -ka 0 100%
0 0 6
100%
evropski, -a, -o 0 4 2
66,67% 33,33%
‘Evropa’ in pridevnik ‘evropski’ se v učbeniku najpogosteje rabita v ge-
ografskem oziroma prostorskem smislu, a to območje ni predstavljeno kot
fiksna, nespremenljiva in celo enoznačna entiteta. Čeprav eksplicitno ni-
kjer ni opredeljeno, kaj ‘Evropa’ v geografskem smislu obsega, je iz konte-
ksta mogoče sklepati, da pojem Evropa, kadar ga v strogo geografskem smi-
slu natančneje ne določajo pridevniška dopolnila (Južna, Severna, Srednja
itd.), lahko zaznamuje zelo različne stvari:
– geografsko območje v smislu najširše opredelitve Evrope kot celine, kjer
natančne razmejitve niso navedene, a je iz sobesedila mogoče sklepati, da
gre za tovrstno rabo (npr. pred približno 35.000 leti je prišlo v Evropi, pred-
nji Aziji in severni Afriki do pomembnih sprememb; Obri so bili pleme tur-
škega porekla, ki je prišlo sredi 6. stol. iz Azije v Evropo)
– prostor, ki ga podrobneje opredeljujejo in zamejujejo intelektualne tra-
dicije, kot so zgodovina, kultura, gospodarski in družbeni razvoj. Sem sodi-
Kot metonimično rabo Evrope najdemo na enem mestu tudi frazem ‘Stari svet’.
Vsebinski sklop Št. pojavitev glede na sklop (53) 100 %
Kmečki upori na Slovenskem 3 5,66 %
Turki v Evropi 2 3,77 %
Najpogosteje je raba pojma Evropa zastopana v poglavjih, ki sodijo v vse-
binska sklopa Iznajdbe in izumi (14) ter Doba praskupnosti (13). Sledijo
pojavitve v okviru sklopov Fevdalni družbeni red (7) in Prve južnoslovan-
ske fevdalne države (6) ter Nastanek in razvoj mest (6). Število pojavitev
v prvih dveh sklopih bi lahko pojasnili s tem, da vsebine v okviru sklopa
Iznajdbe in izumi postavljajo Evropo v širši kontekst svetovne zgodovine
in prikazujejo teme s pomočjo primerjave (npr. Evropa proti Aziji, Evropa
proti Kitajski, Evropa proti Ameriki …), medtem ko poglavja, ki obravna-
vajo najzgodnejšo človeško zgodovino, Evropo predstavljajo kot izhodiščni
geografski prostor za obravnavo izbranih tem.
Tabela 3: Pregled rabe pojma Evropa (vse pojavitve).
Evropa – politična geografska geopolit. kult. raba Σ
izpeljanke raba raba raba 0
0 47
Evropa1 0 44 3 0 100%
93,62% 6,38% 0
Evropejec, -ka 0 100%
0 0 6
100%
evropski, -a, -o 0 4 2
66,67% 33,33%
‘Evropa’ in pridevnik ‘evropski’ se v učbeniku najpogosteje rabita v ge-
ografskem oziroma prostorskem smislu, a to območje ni predstavljeno kot
fiksna, nespremenljiva in celo enoznačna entiteta. Čeprav eksplicitno ni-
kjer ni opredeljeno, kaj ‘Evropa’ v geografskem smislu obsega, je iz konte-
ksta mogoče sklepati, da pojem Evropa, kadar ga v strogo geografskem smi-
slu natančneje ne določajo pridevniška dopolnila (Južna, Severna, Srednja
itd.), lahko zaznamuje zelo različne stvari:
– geografsko območje v smislu najširše opredelitve Evrope kot celine, kjer
natančne razmejitve niso navedene, a je iz sobesedila mogoče sklepati, da
gre za tovrstno rabo (npr. pred približno 35.000 leti je prišlo v Evropi, pred-
nji Aziji in severni Afriki do pomembnih sprememb; Obri so bili pleme tur-
škega porekla, ki je prišlo sredi 6. stol. iz Azije v Evropo)
– prostor, ki ga podrobneje opredeljujejo in zamejujejo intelektualne tra-
dicije, kot so zgodovina, kultura, gospodarski in družbeni razvoj. Sem sodi-
Kot metonimično rabo Evrope najdemo na enem mestu tudi frazem ‘Stari svet’.
