Page 22 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 22
govorniške predvaje
2. Pri konstrukciji besedil utegne koristiti tudi napotek v zvezi s
koraki v strukturiranju.
• Kadar imamo opraviti s strukturo med seboj vsebinsko povezanih
posameznih elementov (tj. pripovedovanje/opis po korakih: npr.
parafraza, vzrok za izrečeno, nasprotje, primerjava, pohvala itn.),
velja pri snovanju besedila pričeti v običajnem vrstnem redu, torej
postopoma vse od prvega koraka k zadnjemu.
• Kadar pa vaja zahteva obvladovanje kompleksnejše strukture, ki
vsebuje standardno retorično razdelavo trditve oziroma problema
(tj. uvod, pripoved, argumentacija, zaključek), je pri začetnem se-
stavljanju tega, kar bomo pozneje povezali v strnjeno besedilo, ko-
ristneje in pogosto tudi najlažje pričeti nekoliko drugače. To ve-
lja za vaje zavrnitev/okrepitev, trditev in razprava o zakonu. Pri teh
vajah posamezne elemente v obliki skice najprej oblikujemo samo
stojno, in sicer pričnemo z narativnim delom, ki vsebuje predstavi-
tev aktualne problematike teme ali trditve. Na ta način namreč
ustvarimo potreben vsebinski okvir, kamor bomo lahko ustrezno
vpeli izbrane argumente. Nato nadaljujemo z oblikovanjem argu
mentov in protiargumentov (tj. teze, antiteze), ki naj bodo vedno
vsebinsko povezani z pripovedjo. Na koncu oblikujemo še elemen
22 te uvodnega dela in zaključek. Vse samostojno skicirane dele sedaj
povežemo v zahtevano strukturo in oblikujemo v koherentno be-
sedilo.
3. V zvezi z argumentacijo moramo poudariti, da pri govorniških
predvajah ne gre za učenje argumentacije v pravem pomenu besede, se
pravi na ravni njene makro strukture (tj. argumentativnega niza) ali la-
stnosti njenih sestavnih delov (načinov konstrukcije posameznih argu-
mentov in sklepa).2 V najširšem smislu velja pri oblikovanju argumen-
tov, ki v posameznih vajah temeljijo na vnaprej določenih vsebinskih
izhodiščih, upoštevati takšno shemo:
SKLEP (oziroma TRDITEV),
ker
ARGUMENT (tj. vnaprej določeno vsebinsko izhodišče, npr. (ne)
zakonito, (ne)pravično, (ne)primerno, (ne)spodobno),
saj
ARGUMENT – UTEMELJITEV (podpora argumentu, zakaj
ima trditev lastnost, kot jo opredeljuje izhodišče).
Primer:
2 Več o tem pišemo v predstavitvi vaje zavrnitev/okrepitev.
2. Pri konstrukciji besedil utegne koristiti tudi napotek v zvezi s
koraki v strukturiranju.
• Kadar imamo opraviti s strukturo med seboj vsebinsko povezanih
posameznih elementov (tj. pripovedovanje/opis po korakih: npr.
parafraza, vzrok za izrečeno, nasprotje, primerjava, pohvala itn.),
velja pri snovanju besedila pričeti v običajnem vrstnem redu, torej
postopoma vse od prvega koraka k zadnjemu.
• Kadar pa vaja zahteva obvladovanje kompleksnejše strukture, ki
vsebuje standardno retorično razdelavo trditve oziroma problema
(tj. uvod, pripoved, argumentacija, zaključek), je pri začetnem se-
stavljanju tega, kar bomo pozneje povezali v strnjeno besedilo, ko-
ristneje in pogosto tudi najlažje pričeti nekoliko drugače. To ve-
lja za vaje zavrnitev/okrepitev, trditev in razprava o zakonu. Pri teh
vajah posamezne elemente v obliki skice najprej oblikujemo samo
stojno, in sicer pričnemo z narativnim delom, ki vsebuje predstavi-
tev aktualne problematike teme ali trditve. Na ta način namreč
ustvarimo potreben vsebinski okvir, kamor bomo lahko ustrezno
vpeli izbrane argumente. Nato nadaljujemo z oblikovanjem argu
mentov in protiargumentov (tj. teze, antiteze), ki naj bodo vedno
vsebinsko povezani z pripovedjo. Na koncu oblikujemo še elemen
22 te uvodnega dela in zaključek. Vse samostojno skicirane dele sedaj
povežemo v zahtevano strukturo in oblikujemo v koherentno be-
sedilo.
3. V zvezi z argumentacijo moramo poudariti, da pri govorniških
predvajah ne gre za učenje argumentacije v pravem pomenu besede, se
pravi na ravni njene makro strukture (tj. argumentativnega niza) ali la-
stnosti njenih sestavnih delov (načinov konstrukcije posameznih argu-
mentov in sklepa).2 V najširšem smislu velja pri oblikovanju argumen-
tov, ki v posameznih vajah temeljijo na vnaprej določenih vsebinskih
izhodiščih, upoštevati takšno shemo:
SKLEP (oziroma TRDITEV),
ker
ARGUMENT (tj. vnaprej določeno vsebinsko izhodišče, npr. (ne)
zakonito, (ne)pravično, (ne)primerno, (ne)spodobno),
saj
ARGUMENT – UTEMELJITEV (podpora argumentu, zakaj
ima trditev lastnost, kot jo opredeljuje izhodišče).
Primer:
2 Več o tem pišemo v predstavitvi vaje zavrnitev/okrepitev.
