Page 89 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 89
2009 in 2016 spremenil. Slovenija je glede odnosa do etnične/rasne enako 89
sti še vedno pod mednarodnim povprečjem glede na sodelujoče izobraževal
ne sisteme, a je ta odnos nekoliko pozitivnejši, kot je bil leta 2009. Iz nacionalne
baze ICCS 2016 je prav tako razvidno, da so dekleta temu odnosu pozitivneje
naklonjena.
V nadaljevanju si podrobneje poglejmo še nekatera strinjanja s trditvami
glede enakih možnosti.
Iz rezultatov je mogoče razbrati, da so se naši učenci zelo strinjali z nasle
dnjimi trditvami (za to se je namreč odločilo nekaj več kot 70 % učencev pri
vsaki od trditev): moški in ženske bi morali imeti v vseh pogledih enake pravi
ce, za enako delo bi morali dobiti enako plačilo in imeti bi morali enake mož
nosti za sodelovanje v vladi. Več kakor 50 % vseh učencev se je tudi zelo stri
njalo glede tega, da bi morali imeti pripadniki vseh narodnosti enake pravice
in odgovornosti, da bi morale v Sloveniji imeti vse narodnosti enake možnosti
za pridobivanje dobre izobrazbe in enake možnosti za dobro službo. Prav tako
pa se jih je tudi več kot polovica zelo strinjalo s tem, da bi morale šole naučiti
učence spoštovati pripadnike vseh narodnosti. Na drugi strani se pretežni de
lež učencev nikakor ni strinjal s trditvama, da kadar primanjkuje zaposlitev, bi
morali imeti moški večjo pravico do zaposlitve kakor ženske, in niso se nikakor
strinjali s tem, da se ženske s politiko ne bi smele ukvarjati (s to postavko se ni
kakor ni strinjalo skoraj 64 % naših učencev).
Stališča učencev glede globalnih tematik, zaupanja
v institucije ter stališča glede vpliva religij na družbe
Najprej si poglejmo odgovore naši učencev glede tega, kaj se jim zdi globalna
grožnja v prihodnosti.
Učenci v Sloveniji vidijo veliko grožnjo za prihodnost sveta v vseh po
stavkah (onesnaževanje, terorizem, pomanjkanje vode, pomanjkanje hrane,
nalezljive bolezni, revščina) v večji meri, in sicer za več kot 10 0dstotnih toč
nad ICCS povprečjem, kakor to velja za povprečje stališč njihovih v raziskavi
sodelujočih vrstnikov. Najbolj izstopajo pri trditvah o pomanjkanju vode in
hrane ter pri revščini kot grožnjah za prihodnost – mnogo več jih tako misli,
kakor je to značilno za povprečje sodelujočih izobraževalnih sistemov (glej
sliko 6.3).
Tudi pri rezultatih, predstavljenih v sliki 6.4, vidimo, da pri določenih po
stavkah večji delež naših učencev meni, da te situacije predstavljajo grožnjo
za prihodnost sveta, če naredimo mednarodno primerjavo. Pri tem stališča na
ših učencev še posebej izstopajo pri nezaposlenosti, sicer pa tudi pri krimina
lu, globalni finančni krizi in prenaseljenosti. Pri vseh treh naštetih trditvah več
naših učencev meni, da so to grožnje za prihodnost sveta, kakor to velja za
stališča učencev o pomembnih vprašanjih v družbi v sloveniji
sti še vedno pod mednarodnim povprečjem glede na sodelujoče izobraževal
ne sisteme, a je ta odnos nekoliko pozitivnejši, kot je bil leta 2009. Iz nacionalne
baze ICCS 2016 je prav tako razvidno, da so dekleta temu odnosu pozitivneje
naklonjena.
V nadaljevanju si podrobneje poglejmo še nekatera strinjanja s trditvami
glede enakih možnosti.
Iz rezultatov je mogoče razbrati, da so se naši učenci zelo strinjali z nasle
dnjimi trditvami (za to se je namreč odločilo nekaj več kot 70 % učencev pri
vsaki od trditev): moški in ženske bi morali imeti v vseh pogledih enake pravi
ce, za enako delo bi morali dobiti enako plačilo in imeti bi morali enake mož
nosti za sodelovanje v vladi. Več kakor 50 % vseh učencev se je tudi zelo stri
njalo glede tega, da bi morali imeti pripadniki vseh narodnosti enake pravice
in odgovornosti, da bi morale v Sloveniji imeti vse narodnosti enake možnosti
za pridobivanje dobre izobrazbe in enake možnosti za dobro službo. Prav tako
pa se jih je tudi več kot polovica zelo strinjalo s tem, da bi morale šole naučiti
učence spoštovati pripadnike vseh narodnosti. Na drugi strani se pretežni de
lež učencev nikakor ni strinjal s trditvama, da kadar primanjkuje zaposlitev, bi
morali imeti moški večjo pravico do zaposlitve kakor ženske, in niso se nikakor
strinjali s tem, da se ženske s politiko ne bi smele ukvarjati (s to postavko se ni
kakor ni strinjalo skoraj 64 % naših učencev).
Stališča učencev glede globalnih tematik, zaupanja
v institucije ter stališča glede vpliva religij na družbe
Najprej si poglejmo odgovore naši učencev glede tega, kaj se jim zdi globalna
grožnja v prihodnosti.
Učenci v Sloveniji vidijo veliko grožnjo za prihodnost sveta v vseh po
stavkah (onesnaževanje, terorizem, pomanjkanje vode, pomanjkanje hrane,
nalezljive bolezni, revščina) v večji meri, in sicer za več kot 10 0dstotnih toč
nad ICCS povprečjem, kakor to velja za povprečje stališč njihovih v raziskavi
sodelujočih vrstnikov. Najbolj izstopajo pri trditvah o pomanjkanju vode in
hrane ter pri revščini kot grožnjah za prihodnost – mnogo več jih tako misli,
kakor je to značilno za povprečje sodelujočih izobraževalnih sistemov (glej
sliko 6.3).
Tudi pri rezultatih, predstavljenih v sliki 6.4, vidimo, da pri določenih po
stavkah večji delež naših učencev meni, da te situacije predstavljajo grožnjo
za prihodnost sveta, če naredimo mednarodno primerjavo. Pri tem stališča na
ših učencev še posebej izstopajo pri nezaposlenosti, sicer pa tudi pri krimina
lu, globalni finančni krizi in prenaseljenosti. Pri vseh treh naštetih trditvah več
naših učencev meni, da so to grožnje za prihodnost sveta, kakor to velja za
stališča učencev o pomembnih vprašanjih v družbi v sloveniji
