Page 83 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 83
tališča učencev o pomembnih 83
vprašanjih v družbi v Sloveniji
V tem poglavju nas zanima učenčevska percepcija demokracije in drža
vljanstva, enakih pravic, globalnih tematik, zaupanje učencev v institucije ter
stališča glede vpliva religij na družbe. Vprašanja za te podatke smo vključili v
Vprašalnik za učence in učenke.
Stališča učencev o demokraciji in državljanstvu
Stališča učencev smo preverjali na način, ali je neka situacija za demokracijo
dobra ali slaba oziroma niti dobra niti slaba. Učenci so odgovarjali na trditve,
ki so v demokraciji ponavadi percipirane kot nekaj dobrega, ter na trditve, ki
so sicer v demokraciji percipirane kot nekaj slabega. V naslednji tabeli predsta
vljamo rezultate za Slovenijo.
Kot vidimo iz predstavljenih rezultatov v tabeli 6.1, polovica ali več kot po
lovica učencev meni, da je za demokracijo slabo, če politični vodje zaposlujejo
svoje družinske člane in če ima vlada/podjetje v lasti vse časopisne hiše v drža
vi. Večina odgovorov na postavljene situacije, ki so v demokraciji percipirani
kot nekaj dobrega, npr. glede javnega izražanja mnenj, pravice voliti, enakosti
pravic različnih narodnostnih skupin, je tako percipiranih (pri večini učencev)
tudi v Sloveniji. Vidimo pa tudi, da se jim nepotizem ne zdi nujno slab za demo
kracijo – da je dobro, da politični voditelji v vladnih službah zaposlujejo svoje
družinske člane, meni približno 9 % naših učencev, in da slednje ni niti dobro
niti slabo za demokracijo, meni približno 40 % učencev. Dohodkovna enakost
(oziroma, natančneje, razlike med dohodki bogatih in revnih) je pri učencih v
največji meri percipirana kot nekaj dobrega za demokracijo (tako meni približ
vprašanjih v družbi v Sloveniji
V tem poglavju nas zanima učenčevska percepcija demokracije in drža
vljanstva, enakih pravic, globalnih tematik, zaupanje učencev v institucije ter
stališča glede vpliva religij na družbe. Vprašanja za te podatke smo vključili v
Vprašalnik za učence in učenke.
Stališča učencev o demokraciji in državljanstvu
Stališča učencev smo preverjali na način, ali je neka situacija za demokracijo
dobra ali slaba oziroma niti dobra niti slaba. Učenci so odgovarjali na trditve,
ki so v demokraciji ponavadi percipirane kot nekaj dobrega, ter na trditve, ki
so sicer v demokraciji percipirane kot nekaj slabega. V naslednji tabeli predsta
vljamo rezultate za Slovenijo.
Kot vidimo iz predstavljenih rezultatov v tabeli 6.1, polovica ali več kot po
lovica učencev meni, da je za demokracijo slabo, če politični vodje zaposlujejo
svoje družinske člane in če ima vlada/podjetje v lasti vse časopisne hiše v drža
vi. Večina odgovorov na postavljene situacije, ki so v demokraciji percipirani
kot nekaj dobrega, npr. glede javnega izražanja mnenj, pravice voliti, enakosti
pravic različnih narodnostnih skupin, je tako percipiranih (pri večini učencev)
tudi v Sloveniji. Vidimo pa tudi, da se jim nepotizem ne zdi nujno slab za demo
kracijo – da je dobro, da politični voditelji v vladnih službah zaposlujejo svoje
družinske člane, meni približno 9 % naših učencev, in da slednje ni niti dobro
niti slabo za demokracijo, meni približno 40 % učencev. Dohodkovna enakost
(oziroma, natančneje, razlike med dohodki bogatih in revnih) je pri učencih v
največji meri percipirana kot nekaj dobrega za demokracijo (tako meni približ
