Page 17 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 17
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-343-1.17-36
Učiteljevo poučevanje in motivacija za branje:
razlike po spolu in izobraževalnem programu
Klaudija Šterman Ivančič
1 Uvod
Rezultati raziskave PISA 2018 kažejo, da so slovenski dijaki in dijakinje
prvih letnikov v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje učitelje na po-
stavkah, ki se nanašajo na učiteljevo socialno-čustveno oporo pri pouku
slovenščine, podajanje povratne informacije učencem in učiteljevo navdu-
šenje pri poučevanju, ocenili negativneje. Učiteljevo zaznano socialno-ču-
stveno oporo so izmed dijakov iz vseh 79 držav ocenili najnižje. Nadalje re-
zultati kažejo, da je v primerjavi z letom 2009, ko je bilo branje prav tako
poudarjeno področje merjenja v raziskavi, tako pri dijakih kot dijakinjah
prišlo do upada v uživanju v branju, ki je pokazatelj t. i. notranje motivaci-
je za branje (Šterman Ivančič, 2019).
Vidiki učiteljevega poučevanja, ki smo jih ugotavljali v raziskavi PISA
2018, se pomembno nanašajo na odnos med učiteljem in učencem oz. iz-
gradnjo spodbudnega in opornega odnosa tekom učnega procesa. Omenje-
ni rezultati raziskave PISA 2018 tako vzbujajo skrb in potrebo po nadalj-
njem raziskovanju, saj različne študije (e. g. Gregory et al., 2010; Kozina,
2020; Wentzel, 2012; Wentzel et al., 2010) kažejo, da je učenčevo dojema-
nje učitelja in odnosa z njim pomemben napovednik njegove učne motiva-
cije, kakovostni odnosi med učitelji in učenci pa niso le značilni napoved-
niki višje učne motivacije, temveč posledično tudi učne uspešnosti in bolj
prilagojenega učnega vedenja ter predstavljajo temelj pozitivne razredne in
šolske klime.
17
Učiteljevo poučevanje in motivacija za branje:
razlike po spolu in izobraževalnem programu
Klaudija Šterman Ivančič
1 Uvod
Rezultati raziskave PISA 2018 kažejo, da so slovenski dijaki in dijakinje
prvih letnikov v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje učitelje na po-
stavkah, ki se nanašajo na učiteljevo socialno-čustveno oporo pri pouku
slovenščine, podajanje povratne informacije učencem in učiteljevo navdu-
šenje pri poučevanju, ocenili negativneje. Učiteljevo zaznano socialno-ču-
stveno oporo so izmed dijakov iz vseh 79 držav ocenili najnižje. Nadalje re-
zultati kažejo, da je v primerjavi z letom 2009, ko je bilo branje prav tako
poudarjeno področje merjenja v raziskavi, tako pri dijakih kot dijakinjah
prišlo do upada v uživanju v branju, ki je pokazatelj t. i. notranje motivaci-
je za branje (Šterman Ivančič, 2019).
Vidiki učiteljevega poučevanja, ki smo jih ugotavljali v raziskavi PISA
2018, se pomembno nanašajo na odnos med učiteljem in učencem oz. iz-
gradnjo spodbudnega in opornega odnosa tekom učnega procesa. Omenje-
ni rezultati raziskave PISA 2018 tako vzbujajo skrb in potrebo po nadalj-
njem raziskovanju, saj različne študije (e. g. Gregory et al., 2010; Kozina,
2020; Wentzel, 2012; Wentzel et al., 2010) kažejo, da je učenčevo dojema-
nje učitelja in odnosa z njim pomemben napovednik njegove učne motiva-
cije, kakovostni odnosi med učitelji in učenci pa niso le značilni napoved-
niki višje učne motivacije, temveč posledično tudi učne uspešnosti in bolj
prilagojenega učnega vedenja ter predstavljajo temelj pozitivne razredne in
šolske klime.
17