Page 263 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 263
lni raziskovalno-inovacijski program NRIP. To je seve-
da vzbudilo negodovanja nekaterih članov, ki v tem premi-
ku vidijo zapostavljanje, celo »napad« na podporo in ure-
janje področja temeljnih znanosti, ki dejansko tudi potre-
bujejo nekatere sistemske spremembe, predvsem pa stabil-
no finančno podporo.« Mi lahko bolj konkretno napišemo
to, kar je Lahova samo nakazala – NRIP si skoraj vsak član
SZT predstavlja predvsem v skladu s svojimi interesi.
Nujni še drugi premiki
Predsednica komisije pojasnjuje, da so morali pri pisa-
nju dokumenta upoštevati obstoječe probleme – med dru-
gim nizko število patentov in premajhno število raziskoval-
cev, ki »namesto da bi se zaposlili v industriji in poslovnem
sektorju, bežijo v tujino«, hkrati pa »klavstrofobična zako-
nodaja in univerzitetni sistem preprečujeta vključevanje tuj-
cev z vzhoda in zahoda v to sfero«. Lahova za kritično raz-
pravo o nacionalnem programu pravi, da ji je veliko ljubša,
kot če bi člani sveta dokument sprejemali z mlačnim (ne)
odobravanjem. Vseeno pa jo motijo »nekatere kritike čla-
nov, ki dokumenta dalj kot do uvoda najbrž niso prebrali,
še manj bili pripravljeni prispevati k njegovim izboljšavam
s konkretnimi pripombami, ali pa celo želijo uveljaviti po-
polnoma svoj koncept, neodvisno od nastajanja tega doku-
menta«.
Predvidoma bo torej že v sredo bolj jasno, koliko inova-
tivnosti bo ostalo v izhodiščih NRIP. Vendar je že zdaj mo-
goče reči, da ta dokument niti v najbolj idealni obliki ne bo
zagotovil preobrazbe Slovenije v bolj inovativno družbo, če
se ne bodo sočasno z njim, po možnosti pa še hitreje, zgodi-
li še drugi nujni premiki. Enega od teh omenjamo v dodat-
ku k temu besedilu.
da vzbudilo negodovanja nekaterih članov, ki v tem premi-
ku vidijo zapostavljanje, celo »napad« na podporo in ure-
janje področja temeljnih znanosti, ki dejansko tudi potre-
bujejo nekatere sistemske spremembe, predvsem pa stabil-
no finančno podporo.« Mi lahko bolj konkretno napišemo
to, kar je Lahova samo nakazala – NRIP si skoraj vsak član
SZT predstavlja predvsem v skladu s svojimi interesi.
Nujni še drugi premiki
Predsednica komisije pojasnjuje, da so morali pri pisa-
nju dokumenta upoštevati obstoječe probleme – med dru-
gim nizko število patentov in premajhno število raziskoval-
cev, ki »namesto da bi se zaposlili v industriji in poslovnem
sektorju, bežijo v tujino«, hkrati pa »klavstrofobična zako-
nodaja in univerzitetni sistem preprečujeta vključevanje tuj-
cev z vzhoda in zahoda v to sfero«. Lahova za kritično raz-
pravo o nacionalnem programu pravi, da ji je veliko ljubša,
kot če bi člani sveta dokument sprejemali z mlačnim (ne)
odobravanjem. Vseeno pa jo motijo »nekatere kritike čla-
nov, ki dokumenta dalj kot do uvoda najbrž niso prebrali,
še manj bili pripravljeni prispevati k njegovim izboljšavam
s konkretnimi pripombami, ali pa celo želijo uveljaviti po-
polnoma svoj koncept, neodvisno od nastajanja tega doku-
menta«.
Predvidoma bo torej že v sredo bolj jasno, koliko inova-
tivnosti bo ostalo v izhodiščih NRIP. Vendar je že zdaj mo-
goče reči, da ta dokument niti v najbolj idealni obliki ne bo
zagotovil preobrazbe Slovenije v bolj inovativno družbo, če
se ne bodo sočasno z njim, po možnosti pa še hitreje, zgodi-
li še drugi nujni premiki. Enega od teh omenjamo v dodat-
ku k temu besedilu.
