Page 157 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 157
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
III. vsebinski sklop/tema: KAPITALIZEM; NASTAJANJE KAPI-
TALIZMA
– naslov: Kolonialna podoba sveta
– akterji: Evropa, dežele Sredozemlja, države ob Atlantskem oceanu,
Španija, Portugalska, Anglija, Nizozemska, Francija, novi deli sveta, Evro-
pejci, Amerika, staro prebivalstvo, evropske države, evropske sile, zaho-
dnoevropske države, carska Rusija, kolonije
– vrednote: vrste družbenih sprememb (odkritja in osvajanje ozemelj,
uničevanje starega prebivalstva, izoblikovanje kolonialnega imperija, ra-
zvoj kapitalizma, revščina, zaostalost ), občečloveške (širjenje kulture, je-
zika, načina življenja; kritika: izkoriščanje; hitrejši razvoj), emocionalne
(ogromna posest, uničevanje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: politični zemljevid (»svet sredi 18. st.«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 7 (osrednje besedilo): Z odkritji in osvajanji novih zemljin od kon-
ca 15. st. naprej je Evropa razširjala svoje gospostvo nad vedno večjim de-
lom sveta. Dežele okoli Sredozemlja, ki so bile doslej gospodarsko med naj-
bolj razvitimi, so začele izgubljati svoj dotedanji pomen. Med njimi so bile
tudi Benetke. Na njihovo mesto so stopale države ob Atlantskem oceanu,
ki so postale izhodiščno področje za odkritja in osvajanja. To so bile Špa-
nija, Portugalska, Anglija, Nizozemska in Francija. Te države so si z odkri-
tji novih delov sveta in v medsebojnih sporih prilastile kolonialno posest
v vseh delih sveta. Pri tem so se Evropejci v velikih množicah tudi naselje-
vali v Ameriko, uničevali staro prebivalstvo in širili evropsko kulturo, jezi-
ke in način življenja, zlasti na današnjem ozemlju Združenih držav Ame-
rike (ZDA).
b) str. 8 (osrednje besedilo): Zunaj Amerike so evropske države do tega
časa v glavnem ustanavljale samo vojaška in trgovska oporišča, vendar so
iz obalnih postojank počasi širile in uveljavljale svoj vpliv, če že ne oblast,
proti notranjosti celin. V Indiji so nastajala oporišča Portugalcev, Nizo-
zemcev, Francozov in Angležev, ki pa so sredi 18. st. skoraj izrinili tekmece
in začeli osvajati širša ozemlja. Na indonezijskih otokih so se utrdili Nizo-
zemci, a na Filipinih Španci. Pomembna pa je bila tudi naselitev nizozem-
skih kmetov, Burov, na skrajnem jugu celine od sredine 17. st. dalje. Evrop-
ske sile so iz kolonialnih posesti počasi izoblikovale svoj kolonialni impe-
III. vsebinski sklop/tema: KAPITALIZEM; NASTAJANJE KAPI-
TALIZMA
– naslov: Kolonialna podoba sveta
– akterji: Evropa, dežele Sredozemlja, države ob Atlantskem oceanu,
Španija, Portugalska, Anglija, Nizozemska, Francija, novi deli sveta, Evro-
pejci, Amerika, staro prebivalstvo, evropske države, evropske sile, zaho-
dnoevropske države, carska Rusija, kolonije
– vrednote: vrste družbenih sprememb (odkritja in osvajanje ozemelj,
uničevanje starega prebivalstva, izoblikovanje kolonialnega imperija, ra-
zvoj kapitalizma, revščina, zaostalost ), občečloveške (širjenje kulture, je-
zika, načina življenja; kritika: izkoriščanje; hitrejši razvoj), emocionalne
(ogromna posest, uničevanje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: politični zemljevid (»svet sredi 18. st.«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 7 (osrednje besedilo): Z odkritji in osvajanji novih zemljin od kon-
ca 15. st. naprej je Evropa razširjala svoje gospostvo nad vedno večjim de-
lom sveta. Dežele okoli Sredozemlja, ki so bile doslej gospodarsko med naj-
bolj razvitimi, so začele izgubljati svoj dotedanji pomen. Med njimi so bile
tudi Benetke. Na njihovo mesto so stopale države ob Atlantskem oceanu,
ki so postale izhodiščno področje za odkritja in osvajanja. To so bile Špa-
nija, Portugalska, Anglija, Nizozemska in Francija. Te države so si z odkri-
tji novih delov sveta in v medsebojnih sporih prilastile kolonialno posest
v vseh delih sveta. Pri tem so se Evropejci v velikih množicah tudi naselje-
vali v Ameriko, uničevali staro prebivalstvo in širili evropsko kulturo, jezi-
ke in način življenja, zlasti na današnjem ozemlju Združenih držav Ame-
rike (ZDA).
b) str. 8 (osrednje besedilo): Zunaj Amerike so evropske države do tega
časa v glavnem ustanavljale samo vojaška in trgovska oporišča, vendar so
iz obalnih postojank počasi širile in uveljavljale svoj vpliv, če že ne oblast,
proti notranjosti celin. V Indiji so nastajala oporišča Portugalcev, Nizo-
zemcev, Francozov in Angležev, ki pa so sredi 18. st. skoraj izrinili tekmece
in začeli osvajati širša ozemlja. Na indonezijskih otokih so se utrdili Nizo-
zemci, a na Filipinih Španci. Pomembna pa je bila tudi naselitev nizozem-
skih kmetov, Burov, na skrajnem jugu celine od sredine 17. st. dalje. Evrop-
ske sile so iz kolonialnih posesti počasi izoblikovale svoj kolonialni impe-
