Page 107 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 107
Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
25. 8., 2: »Vsa Evropa pa je tačas kazala znake zrelosti za globlje reforme,
ker je stari institucionalni mehanizem meščanske družbe ter kapitali-
stične stvarnosti preozek za razvoj produkcijskih sil ter za uresničeva-
nje teženj ljudi, da bi upravljali in izrazili svojo osebnost.«
»Potem ko je omenil, da sta imela boj in zmaga sovjetskega orožja v drugi
svetovni vojni odločilno vlogo v osvoboditvi evropskih narodov, pred-
vsem narodov vzhodne Evrope izpod hitlerizma, je Nikezić poudaril,
da je bil ta veliki dogodek hkrati poln protislovij. /.../ ‚Krize med ZSSR
in drugimi socialističnimi deželami vzhodne Evrope‘ je nadaljeval Ni-
kezić, ‚kažejo da življenje tega sistema odnosov ni sprejelo.‘«
»To pa je največ odvisno od tega, kakšne bodo splošne razmere v Evropi in
v svetu in posebej, kako bo ta ali oni izmed njih, posebej socialistične
dežele, prebrodil te trenutke krize.«
25. 8., 3: »Kot ‚ozdravitev in normalizacijo razmer‘ priporoča Castro
evropskim socialističnim državam kubansko pot – odreči se gospodar-
skim reformama, liberalizaciji, zlasti pa politiki koeksistence.«
25. 8, 4: »Odločno je zanikal celo, da bi se bili na Jalti leta 1945 Roosevelt,
Churchill in Stalin sporazumeli o interesnih sferah v Evropi in kjerko-
li na svetu.«
26. 8., 2: »Vzrok za najhujše tegobe v evropskih odnosih je po mnenju
uradnega Pariza v umetni in samovoljni razdelitvi Evrope na intere-
sne sfere, ki so jo konec druge svetovne vojne izvedli Roosevelt, Stalin
in Churchill. /.../ Prvi zato, ker so privrženi ameriški dominaciji v za-
hodni Evropi, drugi pa zato, ker sodijo, da se francoskemu predsedniku
ni posrečilo oslabiti tudi varšavskega pakta, po tem, ko je prizadejal te-
žak udarec NATO. /.../ Predsednik de Gaulle zdaj poudarja, da bo na-
daljeval to politiko, ker vidi v njej edino možnost za mir in bodoče so-
delovanje v Evropi.«
»Kakor poroča Tanjug, se bosta oba doma italijanskega parlamenta se-
šla za izredno zasedanje v četrtek, 29. avgusta, da bi ‚proučila položaj
v vzhodni Evropi.‘«
26. 8., 3: »Dolničar je opozoril, da poslabšanje odnosov v svetu in posebej
v Evropi tudi naši deželi ne bo prizaneslo, in rekel, da imamo mnogo
razlogov, da smo hudo zaskrbljeni v pogledu najrazličnejših nezaželje-
nih implikacij tega agresivnega intervencionističnega dejanja petih de-
žel varšavskega sporazuma.«
25. 8., 2: »Vsa Evropa pa je tačas kazala znake zrelosti za globlje reforme,
ker je stari institucionalni mehanizem meščanske družbe ter kapitali-
stične stvarnosti preozek za razvoj produkcijskih sil ter za uresničeva-
nje teženj ljudi, da bi upravljali in izrazili svojo osebnost.«
»Potem ko je omenil, da sta imela boj in zmaga sovjetskega orožja v drugi
svetovni vojni odločilno vlogo v osvoboditvi evropskih narodov, pred-
vsem narodov vzhodne Evrope izpod hitlerizma, je Nikezić poudaril,
da je bil ta veliki dogodek hkrati poln protislovij. /.../ ‚Krize med ZSSR
in drugimi socialističnimi deželami vzhodne Evrope‘ je nadaljeval Ni-
kezić, ‚kažejo da življenje tega sistema odnosov ni sprejelo.‘«
»To pa je največ odvisno od tega, kakšne bodo splošne razmere v Evropi in
v svetu in posebej, kako bo ta ali oni izmed njih, posebej socialistične
dežele, prebrodil te trenutke krize.«
25. 8., 3: »Kot ‚ozdravitev in normalizacijo razmer‘ priporoča Castro
evropskim socialističnim državam kubansko pot – odreči se gospodar-
skim reformama, liberalizaciji, zlasti pa politiki koeksistence.«
25. 8, 4: »Odločno je zanikal celo, da bi se bili na Jalti leta 1945 Roosevelt,
Churchill in Stalin sporazumeli o interesnih sferah v Evropi in kjerko-
li na svetu.«
26. 8., 2: »Vzrok za najhujše tegobe v evropskih odnosih je po mnenju
uradnega Pariza v umetni in samovoljni razdelitvi Evrope na intere-
sne sfere, ki so jo konec druge svetovne vojne izvedli Roosevelt, Stalin
in Churchill. /.../ Prvi zato, ker so privrženi ameriški dominaciji v za-
hodni Evropi, drugi pa zato, ker sodijo, da se francoskemu predsedniku
ni posrečilo oslabiti tudi varšavskega pakta, po tem, ko je prizadejal te-
žak udarec NATO. /.../ Predsednik de Gaulle zdaj poudarja, da bo na-
daljeval to politiko, ker vidi v njej edino možnost za mir in bodoče so-
delovanje v Evropi.«
»Kakor poroča Tanjug, se bosta oba doma italijanskega parlamenta se-
šla za izredno zasedanje v četrtek, 29. avgusta, da bi ‚proučila položaj
v vzhodni Evropi.‘«
26. 8., 3: »Dolničar je opozoril, da poslabšanje odnosov v svetu in posebej
v Evropi tudi naši deželi ne bo prizaneslo, in rekel, da imamo mnogo
razlogov, da smo hudo zaskrbljeni v pogledu najrazličnejših nezaželje-
nih implikacij tega agresivnega intervencionističnega dejanja petih de-
žel varšavskega sporazuma.«
