Uspešen zagovor Tine Pivec osvetlil kompleksnost dinamike vzajemnih odnosov med mladostnicami in mladostniki ter njihovimi konteksti v obdobju prehoda iz osnovne v srednjo šolo

15. 11. 2024

V ponedeljek, 11. novembra 2024, je v sejni sobi Filozofske fakultete Univerze v Mariboru mlada raziskovalka Pedagoškega inštituta uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Pozitivni razvoj mladih in medvrstniško nasilje v obdobju prehoda iz osnovne v srednjo šolo: spremljanje in podpora med šolskim letom. 

Mentorica izr. prof. dr. Ana Kozina je poudarila pomen opravljenih raziskav v doktorski disertaciji: »Kolegica je s svojim raziskovalnim delom že pomembno prepoznana tako v mednarodnem kot v nacionalnem znanstvenem prostoru. Verjamem pa, da je to šele začetek uspešnega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja na Pedagoškem inštitutu, ki je pomembno oblikoval začetek njene znanstvenoraziskovalne poti.«

Komisijo so poleg mentorice izr. prof. dr. Ane Kozina, znanstvene sodelavke in vodje Centra za evalvacijske študije na Pedagoškem inštitutu, sestavljale še predsednica komisije izr. prof. dr. Katja Košir z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in red. prof. dr. Sonja Pečjak z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

Dr. Tina Pivec, ki je zaposlena na Pedagoškem inštitutu v Centru za evalvacijske študije, je o vsebini doktorske disertacije povedala: »Teorija pozitivnega razvoja mladih in teorija razvojnih virov ponujata kompleksen vpogled v optimalen razvoj mladih z upoštevanjem odnosa med mladostnikom_co ter različnimi konteksti. Ugotovitve doktorske disertacije kažejo, da so se mladi med šolskim letom 2020/2021 razvijali manj pozitivno predvsem v obdobju šolanja na daljavo zaradi pandemije COVID-19. Več podpore so zaznali v obdobju šolanja na daljavo, pozitivneje so se razvijali ob vrnitvi nazaj v šolo. Krepitev podpornih odnosov mladostnic_kov znotraj njihovih mikrosistemov (družina, vrstniki_ce, šola) se zdi bistven ukrep, ki lahko vodi do bolj pozitivnega razvoja ter prehoda v odraslost. Izredno pomembno je, da k temu pristopijo predvsem odrasli v najrazličnejših kontekstih, ki lahko v različnih okoljskih ravneh in s pomočjo različnih sistemskih mehanizmov prispevajo k prilagajanju kontekstov na razvojne potrebe mladostnic_kov, predvsem v obdobju kriznih situacij. To pomeni, da je treba kontinuirano zagotavljati priložnosti za prepoznavo močnih področij in potencialov, ki jih mladostnik_ca želi razvijati, hkrati pa nuditi oporo v kontekstih s podpornimi odnosi in prilagoditvijo različnih situacij, kadar je to mogoče in ustrezno. Skrb za pozitivni razvoj mladih namreč prinaša svetlejšo prihodnost za celotno družbo.«

 

 

 

 

 

 

Mentorica izr. prof. dr. Ana Kozina pa izpostavila širši pomen doktorske naloge Tine Pivec: »Doktorsko delo je izjemno kompleksno; raziskovalni načrt disertacije namreč predstavlja preplet treh raziskovalnih zasnov, ki skupaj omogočajo celostni vpogled v dinamiko pozitivnega razvoja mladih med šolskim letom na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Naloga vzdolžno spremlja razvojne dinamike med posameznikom oziroma posameznico in njihovimi konteksti, kar predstavlja novost ne samo v Sloveniji, temveč tudi v mednarodnem prostoru. Teoretsko in aplikativno pomembno to dinamiko preplete s pojavnostjo medvrstniškega nasilja. In, nenazadnje v doktorski disertaciji razvije, implementira in evalvavira kontekstualizirano intervencijo za mlade v razvojno pomembnem obdobju prehoda.«

 

 

Vsebinski poudarki doktorske disertacije

Cilj doktorske disertacije Tine Pivec z naslovom »Pozitivni razvoj mladih in medvrstniško nasilje v obdobju prehoda iz osnovne v srednjo šolo: spremljanje in podpora med šolskim letom« je bil poglobljeno raziskati pozitivni razvoj mladih v Sloveniji v obdobju prehoda med osnovno šolo in srednjo šolo.

Disertacija postavlja v ospredje tri specifične cilje:

(i) vzdolžne analize razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja mladih ter vzdolžne analize odnosa med razvojnimi viri in kazalniki pozitivnega razvoja mladih med šolskim letom v obdobju prehoda iz osnovne v srednjo šolo;

Raziskava »Razvojni viri in kazalniki pozitivnega razvoja mladih na prehodu iz osnovne v srednjo šolo ter odnos med njimi«

Rezultati kažejo pomembne upade razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja mladih med šolskim letom (predvsem v obdobju šolanja na daljavo) ter pozitiven odnos med razvojnimi viri in pozitivnim razvojem mladih, predvsem pomembno vlogo zunanjih razvojnih virov pri spodbujanju pozitivnega razvoja mladih.

(ii) prepoznavo skupin mladih, ki so si glede na kazalnike pozitivnega razvoja med seboj bolj podobni, spremljanje teh skupin med šolskim letom ter prepoznavanje skupin, ki pogosteje poročajo o izvajanju in/ali doživljanju medvrstniškega nasilja;

Raziskava »Analiza sprememb latentnih profilov kazalnikov pozitivnega razvoja mladih med šolskim letom in njihova vloga pri medvrstniškem nasilju«

Rezultati podprejo heterogenost pozitivnega razvoja mladih s prepoznavo štirih profilov (visok pozitivni razvoj mladih, nizek pozitivni razvoj mladih, profil karakter-skrb, profil samozavest-kompetentnost), katerih članstvo se tekom šolskega leta spreminja v manjši meri, razen v profilu nizek pozitivni razvoj.

Pri tem se profili razlikujejo tudi glede na izvajanje oziroma doživljanje različnih oblik medvrstniškega nasilja, kar omogoča bolj usmerjeno pripravo intervencij glede na prepoznano kombinacijo kazalnikov pozitivnega razvoja mladih in vključenosti v medvrstniško nasilje.

(iii) razvoj, implementacija in evalvacija intervencije za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih ter preprečevanje in zmanjševanje medvrstniškega nasilja v obdobju prehoda iz osnovne šole v srednjo šolo.

Raziskava »Učinek intervencije na kazalnike pozitivnega razvoja mladih in medvrstniško nasilje«

Ugotovitve raziskav nudijo vpogled v kompleksnost dinamike vzajemnih odnosov med mladostniki in njihovimi konteksti med šolskim letom v obdobju prehoda ter ponujajo načine spodbujanja pozitivnega razvoja mladih in preprečevanja doživljanja ter izvajanja medvrstniškega nasilja.

Kljub nekaterim pomembnim omejitvam, ki jih gre pripisati učinkom pandemije COVID-19, ugotovitve raziskave kažejo na nekatere pozitivne učinke intervencije pri spodbujanju pozitivnega razvoja mladih, predvsem pri kazalniku povezanosti, in nekatere pozitivne učinke pri zmanjševanju doživljanja in izvajanja medvrstniškega nasilja.

 

Širši doprinos naloge v vsebinskem in metodološkem smislu kot v smislu aplikativne vrednosti

Mentorica izr. prof. dr. Ana Kozina je izpostavila tudi širši doprinos naloge v vsebinskem in metodološkem smislu kot v smislu aplikativne vrednosti: »Natančneje, naloga prinaša sledeče:

• Izčrpen pregled literature s področja pozitivnega razvoja mladih ter teorije razvojnih virov ter njuno teoretsko umestitev v širši okvir metateorij (tj. prepletenost teoretskih okvirov namreč še ni empirično podprta).
• Metodološko triangulacijo (tj. uporaba različnih raziskovalnih načrtov za raziskovanje enakih oziroma sorodnih raziskovalnih vprašanj z namenom povečanja veljavnosti ugotovitev).
• Razjasnitev prepletenosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih in razvojnih virov v okviru šolskega leta in v obdobju prehoda (tj. preplet še ni bil preučevan vzdolžno med šolskim letom in v obdobju prehoda).
• Razjasnitev heterogenosti pozitivnega razvoja mladih z analizo profilov in analizo sprememb profilov tekom šolskega leta (tj. vzdolžne analize profilov še niso bile spremljane v več kot dveh zaporednih časovnih točkah).
• Razvoj kvantitativno in kvalitativno kontekstualizirane intervencije za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji (in širše).
• Uporaba teorije pozitivnega razvoja mladih za povečanje razumevanja izvajanja in doživljanja različnih oblik medvrstniškega nasilja s ciljem njegovega preprečevanja in zmanjševanja (tj. prepoznavanje profilov, za katere je značilno pogostejše poročanje o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja, razvoj, implementacija in evalvacija učinkovitosti intervencije za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih za doživljanje in izvajanje medvrstniškega nasilja).
• Strnjena priporočila za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih za posamezne okoljske ravni, ki so osnovana na ključnih ugotovitvah in teoretskem ozadju doktorske disertacije.
• Pandemija COVID-19 predstavlja nenačrtovan, a pomemben kontekst celotne doktorske disertacije in dodaja težo pri razumevanju širših kontekstualnih dejavnikov za razvoj v mladostništvu.«

 

Čestitamo dr. Tini Pivec za uspešen zagovor ter pomemben prispevek k raziskovanju pozitivnega razvoja mladih!