PEDAGOŠKI INŠTITUTSTALIŠČE PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA
o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-N),
skrajšani postopek, EPA 2102-VIII.
S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI-N, ki so jo v zakonodajni postopek vložili poslanci SDS, NSi, SMC in poslanca narodnosti, se spreminjajo predvsem razmerja v sestavi svetov vzgojno izobraževalnih zavodov in to na način, da bi imel ustanovitelj (to je lokalna politika) največje število predstavnikov. Glede na sedanjo ureditev, po kateri svet javnega vrtca ali šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev, bi bil po predlagani ureditvi svet sestavljen iz petih predstavnikov ustanovitelja, treh predstavnikov delavcev in treh predstavnikov staršev.
Kakor v svojem odklonilnem mnenju ugotavlja že Zakonodajno-pravna služba DZ, s pravno-sistemskega vidika takšna ureditev sicer ni sporna, mora pa biti stvarno utemeljena in ne arbitrarna. Navedeno pomeni, da mora biti odločitev sprejeta na podlagi skrbne ocene dejanskega stanja in možnih posledic na delovanje zavodov.
Predlog zakona pomembno spreminja dosedanjo zakonsko ureditev, ki bo predstavnikom ustanovitelja zagotovila največje število članov sveta zavoda, v obrazložitvi pa niso celovito predstavljeni vsi dejanski in pravni vidiki, ki bi izkazovali potrebo po takšni spremembi. Kot bistveni razlog za predlagano spremembo predlagatelj navaja odgovornost ustanovitelja za delovanje zavoda, kakovost poslovanja, financiranje, vzdrževanje in varnost nepremičnine ter ugled zavoda v javnosti, pri čemer pa pozablja, da je dejavnost vzgoje in izobraževanja že zdaj podvržena visoki stopnji regulacije in nadzora. Javni vzgojnoizobraževalni zavodi namreč izvajajo programe, ki jih sprejme pristojni strokovni svet oziroma minister, predpisani so pogoji, ki se nanašajo na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo, prostore in opremo (33. člen ZOFVI), ter merila in postopki za zagotavljanje kakovosti (20.a člen ZOFVI). Obseg sredstev, ki jih javnim šolam zagotavljajo država in lokalne skupnosti, se določa v skladu z normativi in standardi, ki jih sprejme minister. Nadzor nad zakonitostjo izvajanja dejavnosti opravlja Šolska inšpekcija, finančni nadzor pa opravljata Računsko sodišče in Šolska inšpekcija, ki nadzorujeta tudi namensko porabo sredstev v Šolah (79. člen ZOFVI).
Poleg tega se vpliv ustanovitelja izraža tudi preko pristojnosti za sprejem ustanovitvenega akta, s katerim določi notranjo organizacijo in šolski okoliš. V skladu z ZOFVI ustanovitelj tudi poda soglasje k sistemizaciji in objavi delovnih mest, mnenje k imenovanju ravnatelja, v skladu z drugimi predpisi pa tudi soglasje h kadrovskemu in finančnemu načrtu. Ta kratki pregled pravne ureditve kaže, da je vpliv ustanovitelja na področjih poslovanja in financiranja, ki jih izpostavljajo predlagatelji, že po obstoječi ureditvi zagotovljen v kar največji meri. Potreba po spremembi sestave svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov bi zato zahtevala izčrpnejšo obrazložitev pravnih in dejanskih razlogov, tudi z vidika ostalih pristojnosti sveta.
Ker predlagatelji teh obrazložitev ne podajajo lahko upravičeno sklepamo, da je namen njihovega Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI izključno v političnem obvladovanje šolstva. Takšen sklep potrjuje tudi dogajanje iz časa ministrovanja dr. Milana Zveri, prvega SDSovega ministra za področje šolstva. Leta 2006 je bil namreč na udaru prav isti člen ZOFVI kot tokrat, le da je bil argument – ki ga je zastopala Mojca Škrinjar, danes predstavnica predlagateljev sporne spremembe, takrat generalna direktorica direktorata za vrtce in OŠ – povsem nasproten: potrebno da je zagotoviti “enakomerno zastopanost” in “ravnovesje med vplivi posameznih interesnih skupin pri operativnem upravljanju zavoda”. In se je število zaposlenih v svetu šole zmanjšalo s 5 na 3, število predstavnikov ustanovitelja in staršev pa je ostalo enako, torej 3. Danes je “enakomerna zastopanost” nenadoma problem in je ravnovesje med vplivi posameznih interesnih skupin” potrebno povečati v korist lokalne politike, ki je v dobršni meri v sozvočju s trenutno oblastno garnituro na državni ravni.
Temu ostro nasprotujemo in zahtevamo umik Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI-N.
Za Pedagoški inštitut:
prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič,
v. d. direktorja
PRIJAVA