V sredo, 7. decembra 2022 je potekala zaključna konferenca projekta Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij (PYD–SI–MODEL) z naslovom Mladostništvo v času družbenih negotovosti: Spremljanje pozitivnega razvoja mladih v obdobju pandemije COVID-19.
Na zaključni konferenci sta kot vabljeni predavateljici sodelovali mednarodno priznani raziskovalki pozitivnega razvoja mladih:
- Nora Wiium (Univerza v Bergnu, Norveška) in
- Margarida Gaspar de Matos (Univerza v Lizboni, Portugalska).
Nacionalne rezultate projekta v različnih kontekstih (migracije, večjezičnost, prehod na srednješolsko izobraževanje) so predstavile raziskovalke Pedagoškega inštituta:
- Ana Kozina (vodja projekta),
- Tina Pivec,
- Ana Mlekuž,
- Urška Štremfel,
- Janja Žmavc,
in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru:
- Katja Košir.
Več o dogodku:
ZAKAJ JE POZITIVNI RAZVOJ MLADIH POMEMBEN?
Perspektiva pozitivnega razvoja mladih predpostavlja, da se bodo mladi pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Pri tem je še posebej pomembno, da mladostniki_ce kljub specifikam obdobja odraščanja ter specifikam različnih, tudi manj ugodnih, kontekstov, iz katerih izhajajo, niso razumljeni in obravnavani kot vir težav, temveč kot mladi posamezniki_ce, ki imajo velike (notranje) moči in potenciale, da postanejo aktivni soustvarjalci_ke prihodnosti družbe.
KAJ PRINAŠA PROJEKT Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij?
Projekt prvič sistematično preučuje perspektivo pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji. Raziskuje vzdolžne razvojne poti pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji ter prepoznava posamezne in kontekstualne dejavnike (kontekst migracij, kontekst jezika, kontekst šole, kontekst prehoda), ki spodbujajo pozitivne izide na ravni posameznika_ce, šole in družbe in ki lahko preprečijo tvegano ali težavno vedenje.
Cilj projekta je ob razumevanju kontekstov podpreti pozitivni razvoj vseh mladih v šolskem sistemu z oblikovanjem smernic za politiko in prakso.
Zbiranje podatkov je potekalo v času najdaljšega zaprtja šol v Sloveniji, to je v šolskem letu 2021–2022. V raziskavi so sodelovali učenci_ke devetih razredov osnovnih šol ter dijaki_nje nižjih poklicnih, srednjih poklicnih, srednjih strokovnih šol ter gimnazij, njihovi učitelji_ice in ravnatelji_ice.
Gradiva:
- Predstavitev rezultatov projekta Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij (PYD–SI–MODEL) (PPT)
- Nora Wiium: Positive Youth Development: Conceptualization and Empirical Evidence (PPT)
- Margarida Gaspar de Matos: Getting prepared for the future: the 3As – Anticipate, Alert and ACT (PPT)