Vodja projekta: dr. Ana Kozina
Šifra projekta: J5-1781 (ARRS projekt)
V sklopu projekta bodo raziskane vzdolžne razvojne poti pozitivnega razvoja mladih: identifikacija posameznih in kontekstualnih dejavnikov, ki spodbujajo pozitivne izide na ravni posameznika, šole in družbe in ki lahko preprečijo tvegano ali težavno vedenje. Posebna pozornost bo namenjena kontekstu šole in kontekstu mladih, ki se nahajajo v obdobjih prehoda. Ugotovitve bodo vključene v mednarodno perspektivo, prav tako bo uporabljena študija primera z intervencijo.
Raziskovalna vprašanja, zastavljena znotraj projekta, so:
- Kateri so podporni mehanizmi (notranji in zunanji viri) na ravni posameznika, razreda, šole in družbe, ki vzpodbujajo pozitiven razvoj mladih v Sloveniji, tudi mladih z višjo ravnijo tveganja? Kateri dejavnik v sklopu notranjih virov je najmočnejši in kateri dejavnik v sklopu zunanjih virov je najmočnejši pri napovedovanju pozitivnega razvoja mladih in preprečevanju tveganega ali težavnega vedenja?
- Kako se podporni mehanizmi razlikujejo glede na različne podskupine in kontekste: status migranta, obdobja prehoda, uporaba jezika in različnih jezikovnih praks (enojezično, dvo- in večjezično)?
- Ali je mogoče izboljšati pozitivni razvoj mladih (5 C-jev) in preprečiti tvegano ter težavno vedenje: razvoj intervence, prezkus na terenu in evalvacija intervencije (študija primera)?
- Kako se mehanizmi podpore razlikujejo v mednarodnem kontekstu: primerjava podatkov iz Slovenije s podatki pozitivnega razvoja mladih iz drugih držav (npr. Norveška, Albanija, Kosovo, Romunija, Bolgarija, Nizozemska …)?
Raziskovalni projekt uvaja inovativni, teoretično utemeljen in empirično preizkušen integrativni sistemski model PYD-SI in ga uporablja kot osnovo za napredno razumevanje podporniih dejavnikov ter dejavnikov tveganja mladih v Sloveniji (vključno z mladostniki migranti) ter za raziskovanje in načrtovanje na ravni politike ter prakse. Dodatno bo za potrebe prakse razvit, implementiran in ovrednoten PYD–SI–PROGRAM za izboljšanje pozitivnega razvoja mladih.
Projekt je časovno in vsebinsko razdeljen v tri faze:
- FAZA PRIPRAVE – konceptualizacija, operacionalizacija modela v Sloveniji, priprava, prilagoditev in razvoj merskih pripomočkov, izbor vzorca šol (0-12 mesecev);
- FAZA IZVAJANJA – izvedba v šolah, vzdolžni raziskovalni načrt, intervencijska študija; kontekstualizacija ugotovitev (12–24 mesecev);
- FAZA INTEGRACIJE – mednarodne primerjave; razvoj smernic za politiko in prakso na ravni posameznika, šole in sistema; diseminacija (24–36 mesecev).
Gradiva
- znanstvena monografija Positive Youth Development in Contexts
- kratek povzetek rezultatov
- zaključno poročilo: Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
- Smernice za pozitivni razvoj mladih v Sloveniji v kontekstu migracij
Prosto dostopni izvirni znanstveni članki:
- The Association Between the 5Cs and Anxiety—Insights From Three Countries: Portugal, Slovenia, and Spain
- External Developmental Assets and Positive Identity Among Emerging Adults in Norway, Romania, Slovenia, and Turkey
- Global Overview of Youth Development: Comparison of the 5 Cs and Developmental Assets Across Six Countries
- Anxiety and COVID-19 Anxiety in Positive Youth Development: A Latent Profile Analysis Study
- School Belongingness and Family Support as Predictors of School Bullying Perpetration and Victimization in Adolescents: Are Relations the Same for Students with an Immigrant Background?
Dogodki
- 1. konferenca o čeznacionalni perspektivi pozitivnega razvoja mladih
- Zaključna konferenca Mladostništvo v času družbenih negotovosti
Projektna skupina:
- dr. Ana Kozina (vodja), Pedagoški inštitut,
- dr. Urška Štremfel, Pedagoški inštitut,
- dr. Janja Žmavc, Pedagoški inštitut,
- mag. Ana Mlekuž, Pedagoški inštitut,
- Tina Pivec, mlada raziskovalka, Pedagoški inštitut,
- Manja Veldin, Pedagoški inštitut,
- dr. Katja Košir, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.