PEDAGOŠKI INŠTITUTVodja: dr. Janja Žmavc
vir oz. financer: ARRS
časovno obdobje trajanja programa: 2020-2024
Splošni cilji programa:
- Interdisciplinarno povezovanje družboslovnih in humanističnih teoretičnih, aplikativnih in empiričnih raziskav ter evalvacij, ki prečijo vsebinsko področje vzgoje in izobraževanja.
- Avtonomno raziskovanje s ciljem razvijanja ved, kot so pedagogika, filozofija, sociologija, lingvistika (v najširši konceptualizaciji), antropologija, psihologija (vse s poddisciplinami in z interdisciplinarnimi preseki z osrednjim področjem vzgoje in izobraževanja).
- Kontinuirana nadgradnja programa v okviru novih paradigem, epistemoloških modelov, metod in tehničnih podpor raziskovanju, ki skušajo odgovoriti na aktualne spremembe razmerij v družbi in izobraževanju.
V letu 2018 raziskovalni program Edukacijske raziskave svoje delo načrtuje v skladu s smernicami, ki so bile oblikovane za programsko obdobje (2015-2019). Glavna izhodišča programa tudi v letu 2018 tvorijo poglavitni konceptualni okvirji, zasnovani v prejšnjih programskih obdobjih, pri čemer programska skupina posebej izpostavlja pomen in ohranjanje heterogenosti programa. Slednjo opredeljuje kot temeljno značilnost pojmovanja in raziskovanja tematike vzgoje in izobraževanja, ki nujno predpostavlja vključevanje ved s področja družboslovja in humanistike.
Delo v programu je vseskozi določeno tudi z aktualnimi spremembami v družbenoekonomski realnosti, zato se bodo v letu 2018 premaknili okvirni koncepti ter vsebine raziskovanja na temeljnem delu. V prihajajočem letu tako nadaljujemo z nadgrajevanjem programa na nekaterih uveljavljajočih se novih paradigmah, epistemoloških modelih, metodah in tehničnih podporah raziskovanju, ki skušajo odgovoriti na aktualne spremembe razmerij v družbi in izobraževanju. Opredeljujemo jih kot tri izhodiščne smeri programa: a) raziskovanje edukacije skozi paradigmo interdisciplinarnosti in multi-modalnosti kot temeljnih značilnosti človekovega delovanja in specifičnega semiotičnega načina reprezentacije sveta (zlasti vloge in pomena najrazličnejših “neverbalnih” elementov v pedagoškem procesu – od kompleksnih dražljajev človeškega organizma do podob/vizualij in novih elektronskih medijev), b) razvijanje skupnih konceptualnih platform (npr. spoznanj pedagoške in razvojne psihologije v kontekstu jezikovne rabe ali politoloških, epistemoloških in socioloških teorij kot interpretativnega okvira podatkovnih baz mednarodnih raziskav znanja etc.), c) raziskovanje možnosti rekonstrukcije vloge humanistike v edukaciji kot prostora srečevanj z vrednotami, etične refleksije o dobrem življenju in državljanske vzgoje.
Omenjene smeri programa izhajajo iz kritične zaznave družbenih sprememb, med katerimi kot ključne zaznavamo zlasti: demokratizacijo in egalitarizacijo vseh družbenih odnosov, spremenjeno socializacijsko vlogo šole in vpliv globalizacije na edukacijske institucije, ki zaradi intenzivirane tekmovalnosti ekonomij kot dominanten cilj edukacije postavlja kvalifikacijo in v ozadje potiska druga dva cilja, socializacijo in emancipacijo, s čimer spreminja pojmovanje in odnos do znanja ter njegovo formalno vlogo v globalni/lokalni družbi. V skladu s takšno percepcijo bomo vsebinsko nadgradili tudi tematska področja, ki jih pokriva programska skupina, in še intenzivneje razvijali možnosti za produktiven in vzajemen stik med teorijami in aplikacijami teorij.
Sodelujoči raziskovalci:
- Lucija Zala Bezlaj (MR),
- dr. Igor Bijuklič,
- Špela Javornik (MR),
- dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski,
- dr. Zdenko Kodelja,
- dr. Ana Kozina,
- Plamen Mirazchiyski, PhD,
- Tina Pivec (MR),
- dr. Mitja Sardoč, PhD,
- dr. Marjan Šimenc,
- dr. Darko Štrajn (upokojen),
- dr. Urška Štremfel,
- dr. Valerija Vendramin,
- dr. Maša Vidmar,
- dr. Igor Žagar Žnidaršič,
- dr. Janja Žmavc.
PRIJAVA