Na PI strmimo k opravljanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.
Podstran odprta znanost na Pedagoškem inštitutu je namenjena za pomoč raziskovalcem in raziskovalkam pri udejanjanju načel odprte znanosti pri svojem delu.
Osnovne informacije o odprti znanosti v Sloveniji
Raziskovalci in raziskovalke morajo omogočiti takojšen, odprt in brezplačen dostop do recenziranih znanstvenih objav, ki so nastale v okviru raziskav, financiranih z javnimi sredstvi.
Evropski raziskovalni prostor vse bolj deluje v skladu z načeli odprte znanosti. V Sloveniji pa sta leta 2023 pričela veljati dva temeljna dokumenta na področju odprte znanosti:
- Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti
- Akcijski načrt za odprto znanost.
Delo v skladu z načeli odprte znanosti pomeni udejanjanje dveh osnovnih principov:
- deljenje raziskovalnih podatkov po načelih „FAIR“
- zagotavljanje, da so raziskovalni podatki „odprti, kolikor je mogoče, in zaprti, kolikor je to nujno“
Avtorji so na podlagi uvajanja načel odprte znanosti v raziskovalni prostor zavezani k objavljanju v odprtem dostopu, pri čemer je potrebno zagotoviti naslednje:
- znanstveni članek ali drugi raziskovalni rezultat je objavljen v odprtem dostopu pod ustrezno odprto licenco (npr. CC-BY)
- znanstven članek ali drugi raziskovalni rezultat je shranjen v zaupanju vrednem repozitoriju skupaj s pripadajočimi raziskovalnimi podatki z upoštevanjem načel FAIR
Načelo FAIR se nanaša na ravnanje z raziskovalnimi podatki in navaja, da morajo biti podatki:
- najdljivi (angl. findable): pomeni zagotavljanje enostavne najdljivosti metapodatkov in podatkov;
- dostopni (angl. accessible): pomeni zagotavljanje dostopnosti podatkov;
- interoperabilni (angl. interoperable): pomeni možnost integracije podatkov z drugimi podatki;
- uporabljivi (angl. reusable): pomeni možnost ponovne uporabe podatkov.
V ravnanje z raziskovalnimi podatki je potrebno vključiti vsa štiri načela. Več o FAIR-ifikaciji podatkov si lahko preberete na:
Na kratko o izpolnjevanju odprtega dostopa v skladu z Uredbo o odprti znanosti
V skladu z Uredbo o odprti znanosti so pogoji za odprti dostop izpolnjeni, ko:
- se zagotovi odprti dostop do znanstvene publikacije skupaj s pripadajočimi podatki in drugimi rezultati raziskave (najpozneje ob objavi)
- odprti dostop se izvede na način tako, da se shrani založnikova objavljena različica znanstvene publikacije (angl. Version of Record – VoR) ali avtorjev recenziran rokopis (angl. Author Accepted Manuscript – AAM) v zaupanja vrednem repozitoriju
- Pomembna opomba: v praksi to pomeni, da za zagotavljanje odprtega dostopa ne zadostuje, da se znanstveni članek objavi v odprtem dostopu (npr. s plačilom APC-ja za znanstveno objavo).
Uredba določa tudi izjeme od popolnega dostopa do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav. To je v primerih, ko odprti dostop preprečuje:
- varstvo intelektualne lastnine,
- varstvo osebnih podatkov,
- varnost oseb ali države
- ali druge zakonske omejitve.
Utemeljitev izjeme mora biti obrazložena v načrtu ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP).
Četudi podatki niso objavljeni v odprtem dostopu, pa morajo biti objavljeni vsaj metapodatki v repozitoriju.
Načini objavljanja v odprtem dostopu
Raziskovalci in raziskovalke lahko objavo v odprtem dostopu izvedejo na različne načine, pri čemer je vsem skupno to, da je bralcu znanstvenega članka vsebina dostopna brezplačno.
Zlati odprti dostop predvideva, da stroške objave plača avtor (oz. matična institucija v okviru projektnega financiranja ali koriščenja kuponov/voucherjev za objavo). Znanstvena objava se licencira z licenco CC-BY, ki omogoča, da se založnikova različica članka (angl. Version of Record – VoR) objavi v repozitoriju. Avtorji ob tem zadržijo materialne avtorske pravice.
Diamanten odprti dostop je neprofiten način zlatega odprtega dostopa. Predvideva takojšnjo odprto dostopnost znanstvenih del brez plačila stroškov objave. Objavljanje v teh znanstvenih revijah je za avtorje in njihove institucije brezplačno, pri čemer avtorji obdržijo materialne avtorske pravice, članek pa se licencira z licenco CC-BY.
Zeleni odprti dostop pomeni samoarhiviranje znanstvene objave v repozitorij. Takšen način objave v odprtem dostopu se uporablja, ko avtor objavi članek v naročniški reviji. V tem primeru se v repozitorij shrani avtorjeva končna oblika rokopisa (angl. Author Accepted Manuscript – AAM). Če je avtor za objavo v znanstveni reviji prenesel avtorske pravice na založnika, mu založnik mora dovoliti objavo v repozitoriju – pri čemer lahko založnik zahteva, da se objavo v repozitorij shrani pod embargom (zamik popolne dostopnosti članka v repozitoriju za določeno časovno obdobje – npr. članek je objavljen v repozitoriju, vendar vsebina postane dostopna po enem letu oz. odvisno od politike založnika). Založniške politike pogosto ne dovoljujejo samoarhiviranja recenziranih rokopisov, ki so objavljeni v naročniških revijah. Na podlagi tega je kOAlicija S opredelila strategijo ohranjanja avtorskih pravic (Rights Retention Strategy). Ta avtorjem omogoča objavo rezultatov javno financiranih raziskav v izbranih revijah, tudi naročniških, ob hkratnem izpolnjevanju zahtev financerjev za takojšnjo odprto dostopnost. Avtorji ohranijo materialne pravice, založnik pa pridobi dovoljenje za objavo.
Repozitoriji
Raziskovalcem in raziskovalkam na PI se priporoča uporaba naslednjih repozitorijev:
- institucionalni repozitorij DiROSS (PI je formalen član)
- splošni repozitorij ZENODO (omogoča raziskovalcem, da sami shranijo objave, podatke in druge rezultate raziskav v repozitorij)
- področni repozitorij ADP (Arhiv družboslovnih podatkov, ki omogoča pregled kakovosti podatkov in podatkovno objavo)
ARIS je izdal tudi merila o zaupanju vrednih repozitorijih in seznam zaupanja vrednih repozitorijev:
- ARIS merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev in seznam repozitorijev
- Opomba: raziskovalci in raziskovalke imajo pri izbiri repozitorija avtonomijo glede na specifiko in značilnosti njihovega raziskovalnega področja.
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP)
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) je ključen del raziskovalnega procesa. Zagotavlja pregled nad celotnim življenjskim ciklom raziskave, vključno z zbiranjem, organizacijo, digitalnim skrbništvom, shranjevanjem in trajnim upravljanjem podatkov. Poleg tega vključuje izbor licenc, zagotavljanje kakovosti in varnosti, upravljanje metapodatkov ter postopke za izmenjavo, deljenje in ponovno uporabo podatkov.
V okviru najnovejših razpisov ARIS je potrebno NRRP pripraviti v prvih 6 mesecih projekta in ga objaviti na spletni strani projekta. Več informacij tukaj.
Koristne povezave:
- Načrtovanje ravnanja z raziskovalnimi podatki (SPOZNAJ, video)
- Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki po načelih FAIR (SPOZNAJ, video)
- Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki DiRROS Data
- Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki – obrazec ARIS
- Življenjski krog podatkov – Arhiv družboslovnih podatkov (ADP)
- Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki v okviru projektov Obzorje Evropa – anotirana predloga CTK
Spletna orodja za pomoč pri izdelavi NRRP-jev:
Spletni viri za podporo odprtemu dostopu in odprti znanosti:
- Journal Checker Tool – orodje za iskanje revij z odprtim dostopom
- Projekt SPOZNAJ – Prilagoditev delovanja 20 slovenskih raziskovalnih organizacij v skladu z načeli odprte znanosti
- Video vsebine projekta SPOZNAJ – Arnes Video – Izobraževalne vsebine s področja odprte znanosti in ravnanja z raziskovalnimi podatki
- Nacionalni portal odprte znanosti
- Slovenska skupnost odprte znanosti
- UNESCO – odprta znanost
- Open Research Europe – Evropska komisija Platforma Evropske komisije za odprte objave brez plačila APC za avtorje (t.i. diamanten model odprtega objavljanja)
- OpenAIRE – Open Access Infrastructure for Research in Europe
- Terminološki slovar odprte znanosti
- Plan S – cOAlition S
_____________________________________________________
Kontaktna oseba na PI za odprto znanost: Igor Peras (igor.peras (at) pei.si )