Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2001 je preverjala bralno pismenost 9–10 letnih otrok v 35 državah. Raziskava je potekala pod okriljem mednarodne organizacije za raziskovanje dosežkov v izobraževanju (IEA), ki je izvedla že več odmevnih raziskav, v katerih je sodelovala tudi Slovenija (npr. TIMSS). Raziskavo bralne pismenosti smo izvedli tudi leta 1991. Slovenija se je takrat s populacijo A (9–10 letni otroci) uvrstila na 21. mesto med 28 sodelujočimi državami. Da bi stanje bralne pismenosti iz tistega obdobja laže primerjali z današnjim, smo del raziskave iz leta 1991 ponovili v raziskavi PIRLS. To pomeni, da so nekateri otroci brali in odgovarjali na vprašanja o besedilih iz leta 1991, drugi pa so brali besedila in odgovarjali na vprašanja, ki so bila posebej sestavljena in izbrana za raziskavo PIRLS 2001.
Stanje bralne pismenosti smo torej preverjali z dvema sklopoma besedil, vprašanj o besedilih in vprašalnikov:
- nova besedila z vprašanji, izbrana in prirejena posebej za PIRLS 2001,
- ponovitev besedil, vprašanj in vprašalnikov iz raziskave Bralna pismenost RL 1991 z namenom ugotavljanja trendov: Trendi 1991- 2001 (kot del PIRLS 2001).
Namen raziskave PIRLS 2001:
- ugotoviti, kakšna je raven bralne pismenosti pri 9–10 letnih otrocih v 35 državah
- izmeriti in interpretirati razlike v izobraževalnih sistemih.
- pomagati izboljšati poučevanje in učenje bralne pismenosti v svetu.
Bralna pismenost, kot smo jo definirali v tej raziskavi, je »sposobnost razumevanja in uporabe tistih pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali so pomembne za posameznika.«
PIRLS preverja bralno pismenost 9–10 letnih otrok s treh vidikov:
- procesov razumevanja
- namena branja
- bralnih navad in dejavnikov, ki so povezani z branjem