PISA pod drobnogledom – 2. del

Predstavljamo vam serijo (vsega skupaj 6) krajših analiz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru mednarodne raziskave PISA in ki postavljajo zbrane podatke v novo luč. Izhajali smo iz mesečnika PISA in focus, ki ga izdaja OECD, mednarodnim analizam pa smo dodali še analizo slovenskih podaktov. 

  1. Ali večje število organiziranih ur učenja naravoslovja izven obveznega pouka prinaša višje dosežke?

Raziskava PISA 2006 o državah članicah OECD in partnericah ponuja naslednje izsledke:

  • Petnajstletniki in petnajstletnice v državah, ki so pri naravoslovju dosegale najvišje rezultate, namenijo manj časa za organizirane ure učenja izven obveznega pouka ter samostojno učenje in domače naloge, več časa pa so prisotni pri rednem pouku naravoslovja.
  • Če organizirane ure učenja izven obveznega pouka izvajajo šolski učitelji in učiteljice, potem to lahko omogoča enake možnosti za učence in učenke. Če pa jih izvajajo drugi učitelji, pa se lahko neenakosti v možnostih med učenkami in učenci povečujejo.
  • Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na dosežke petnajstletnikov in petnajstletnic, ni celoten učni čas, temveč kakovost pouka.
  • Petnajstletniki in petnajstletnice morajo verjeti, da sta naravoslovje in uspešnost pri urah naravoslovja pomembna. Le v tem primeru lahko govorimo o pozitivnem vplivu števila ur naravoslovja na njihove dosežke.

Celotno izdajo si lahko preberete TUKAJ.

2. So petnajstletniki in petnajstletnice, ki obiskujejo zasebne šole, zaradi tega uspešnejši?

Izsledki raziskave PISA 2009 o bralni pismenosti petnajstletnikov in petnajstletnic in PISA 2012 o matematični pismenosti v državah članicah OECD in partnericah so naslednji:

  • Petnajstletniki in petnajstletnice, ki obiskujejo zasebne šole, so na preizkusu PISA 2009 dosegli višje rezultate od vrstnikov in vrstnic v javnih šolah.
    VENDAR…
  • Če v primerjavah dosežkov petnajstletnikov in petnajstletnic upoštevamo tudi njihovo ekonomsko, socialno in kulturno ozadje, potem so petnajstletniki in petnajstletnice v javnih in zasebnih šolah enako uspešni.
  • V državah, kjer so zasebne šole v večji meri financirane s strani države, so manjše ekonomske, socialne in kulturne razlike med petnajstletniki in petnajstletnicami v javnih in tistimi v zasebnih šolah.
  • Dosežki petnajstletnikov in petnajstletnic v raziskavi PISA 2009 ne kažejo povezave med deležem zasebnih šol v neki državi in uspešnostjo njenega šolskega sistema.
    Celotno izdajo si lahko preberete TUKAJ.

Ana Marija Mežan in Ana Mlekuž

Dostopnost