Center za evalvacijske študije

Center za evalvacijske študije deluje v okviru raziskovalnih področij vzgoja in izobraževanje ter psihologija (pedagoška psihologija, razvojna psihologija, pozitivna psihologija).

V svojem jedru center skrbi za evalvacijo šolskega sistema, delov in celote, hkrati pa z aktivnim delovanjem članic in članov na medsebojno povezanih področjih sledi cilju izboljšave šolskega sistema za dosego optimalnih rezultatov in pozitivnega razvoja na ravni posameznice, posameznika, razreda, šole in skupnosti.

Proces evalvacije se nanaša na sintezo znanj v okviru mednarodnih in nacionalnih raziskav s ciljem podajanja smernic in možnosti izboljšav na vseh stopnjah izobraževalnega procesa, od predšolske vzgoje do univerz. Raziskovalna skupina centra se osredotoča na spodbujanje enakih možnosti za izobraževanje, oblikovanje inkluzivnih šolskih praks in s tem spodbujanjem razvoja za vse v izobraževanje vključene posameznike. Pri tem znanstvena spoznanja logično sledijo v prakso (tako s snovanjem novih teorij in teoretskih modelov kot z aplikacijo teh modelov v prakso) predvsem s sodelovanjem v visokošolskem izobraževanju učiteljic in učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev in drugih bodočih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Osredinjamo se na socialne in čustvene vidike učenja in poučevanja, tako z vidika otrok, učenk in učencev, dijakov in dijakinj kot z vidika učiteljic in učiteljev. Raziskovanje usmerjamo v preučevanje vloge in pomena znanja in izobraževanja za optimalen psiho-socialni razvoj vseh otrok in mladostnic ter mladostnikov ter njihovo opolnomočenje za aktivno državljanstvo (razvoj kritičnega mišljenja, politične in medijske pismenosti, medkulturnih in državljanskih kompetenc) v kontekstu aktualnih družbenih sprememb.

Skupina gradi na znanju in izkušnjah v raznolikih znanstveno raziskovalnih projektih ter na povečevanju mednarodnega sodelovanja predvsem z možnostjo skupnega oblikovanja vse evropskih smernic izboljševanja in evalvacije procese učenja in poučevanja.

Kdo smo

Nekdanji člani:

Raziskovalna področja

  • socialni in čustveni dejavniki učenja in poučevanja, dobrobit;
  • pozitivni razvoj mladih v različnih kontekstih in na prehodu v srednjo šolo;
  • predšolska vzgoja in prehod v osnovno šolo ter sodelovanje s starši;
  • profesionalni razvoj učiteljic in učiteljev, vzgojiteljev in vzgojiteljic ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, odnosna kompetentnost;
  • dejavniki pozitivnega razvoja učiteljic in učiteljev, izgorelost;
  • preučevanje socialnih interakcij v specifičnih družbenih kontekstih in njihovih učinkov na razvoj (socialne) kognicije, motivacije, osebnosti ter socialnega vedenja otrok in mladostnikov;
  • Dejavniki in izidi medvrstniškega nasilja;
  • razvoj strategij socialnega vključevanja otrok in mladostnikov, zlasti kulturno in socialno ogroženih, na podlagi teoretsko utemeljenih in empirično preverjenih modelov;
  • konstrukcija in priredbe merskih pripomočkov za področja socialno-kognitivnih konceptov, odnosa do znanja, socialnih in medkulturnih kompetenc, učnih in didaktičnih pristopov, socialne/politične participacije otrok in organizacijske kulture;
  • duševno zdravje mladostnic in mladostnikov.

Projekti v teku

  • Raziskovalni program: Edukacijske vede (vodja programa: izr. prof. dr. Janja Žmavc);
  • Raziskovalni program: Uporabna razvojna psihologija (vodja programa: prof. dr. Maja Zupančič);
  • Model pozitivnega razvoja učiteljic in učiteljev: Preplet notranjih (motivacijskih, čustvenih in kognitivnih) in zunanjih (šolskih in sistemskih) virov med šolskim letom (2023 – 2026) (vodja projekta: prof. dr. Ana Kozina);
  • Pristopi za razvijanje ustvarjalnih potencialov nadarjenih v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu: nacionalna in mednarodna primerjalna analiza in raziskovalno-podprta priporočila (2024-2026) (vodja projekta na PI: prof. dr. Ana Kozina)
  • Mednarodna primerjava dejavnikov pozitivnega razvoja mladih (Positive Youth Development (PYD Across Cultures) pod okriljem Bergen University (2015 – ) (vodja aktivnosti na PI: prof. dr. Ana Kozina);
  • me_HeLi-D: Krepitev duševnega zdravja in rezilientnosti mladih s pomočjo digitalnih virov (2022-2025) pod okriljem Univerze v Gradcu v Avstriji (vodja projekta na PI: Manja Veldin);
  • SPOZNAJ: Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji pod okriljem Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (2023 -)  (vodja aktivnosti na PI: Igor Peras);
  • ORBIT: Verska identiteta, medvrstniško nasilje in dobro počutje v šoli: Mednarodno sodelovanje (2024-2028) pod okriljem Univerze v Dublinu (vodja projekta na PI: dr. Tina Pivec).

Pretekli projekti

Mednarodno sodelovanje

  • Bergen University, Norveška
  • Arizona State University, Združene države Amerike
  • Durham University, Velika Britanija
  • Lisbon University, Portugalska
  • Ankara University Faculty of Educational Sciences, Turčija
  • University of Würzburg, Nemčija
  • Aarhus University, Danska
  • Mid Sweden University, Švedska
  • DIPF – Leibniz Institute for Research and Information in Education, Nemčija
  • Inštitut za društvena istraživanja Zagreb, Hrvaška
  • University of Graz, Avstrija

Druge dejavnosti

  • Pedagoško in raziskovalno sodelovanje na Univerzi v Mariboru (Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta);
  • Sodelovanje s Centrom za psihodiagnostična sredstva;
  • Sodelovanje v delovnih skupinah Zavoda RS za šolstvo s področja kurikularne prenove;
  • Sodelovanje pri pripravi strateških nacionalnih dokumentov s področja vzgoje in izobraževanja v okviru aktivnosti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje;
  • Članstvo v ARIS Znanstvenem svetu vede za družboslovje;
  • Članstvo v nacionalnih (Društvo psihologov Slovenije, SLODRE) in mednarodnih združenjih s področja psihologije ter vzgoje in izobraževanja (International Society for the Study of Behavioural Development, European Association for Developmental Psychology; International Association of Educators, International Research Network on Equity in Youth Education and Training)
  • Sodelovanje v uredniških odborih (CEPS, MDI Psychology) in recenzentskih postopkih nacionalnih mednarodnih znanstvenih revij.

 

Dostopnost