PEDAGOŠKI INŠTITUT
Pedagoški inštitut ob svoji 60-letnici, ki jo praznuje v letu 2025, opozarja na pomen neodvisnih raziskav na področju vzgoje in izobraževanja.
Izr. prof. dr. Ana Kozina, predsednica znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta, je na tiskovni konferenci predstavila inštitut, aktualna družbena vprašanja ter se ozrla tudi v prihodnost: »Kot aktivni in kritični opazovalci aktualnih družbenih sprememb bomo še naprej prispevali h kritični, znanstveno podprti in produktivni obravnavi vprašanj s področja vzgoje in izobraževanja z uporabo naprednih znanstvenih metodologij.«
Izr. prof. dr. Janja Žmavc, koordinatorica aktivnosti ob 60-letnici inštituta in vodja programske skupine Edukacijske raziskave je pojasnila: »Z dogodki ob 60. obletnici Pedagoškega inštituta želimo prikazati, kako inštitut deluje – kot preplet ljudi, vseh, ki smo zaposleni in tistih, ki z nami kakorkoli sodelujejo, ter kot preplet raziskovalnih vsebin, s katerimi smo se in se še vedno ukvarjamo in ki vse prečijo polje vzgoje in izobraževanja.«
Lucija Zala Bezlaj, mlada raziskovalka Pedagoškega inštituta, je osvetlila delo in položaj mladih raziskovalcev na inštitutu: »Na inštitutu je usposabljanje zaključilo več kot 30 mladih raziskovalcev, od tega jih raziskovalno kariero na inštitutu nadaljuje 7. Številni pa so svojo pot nadaljevali na drugih znanstveno raziskovalnih institucijah v Sloveniji in tujini. Prav zato vidim inštitut kot pomembno institucijo za reprodukcijo bodočih raziskovalk in raziskovalcev s področja vzgoje in izobraževanja. Danes smo na Pedagoškem inštitutu tri mlade raziskovalke.«
Dr. Tomaž Boh, generalni direktor, Direktorat za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in član Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, je prvi del tiskovne konference zaključil z besedami: »Svoje praznovanje ste zasnovali delovno, intenzivno v kontekstu povezovanja Pedagoškega inštituta z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi institucijami. Namesto enega protokolarnega dogodka ste izbrali organizacijo niza vsebinsko različnih dogodkov, kjer boste počeli tisto, kar najboljše znate, prispevali k razvoju znanja, kritično presojali dosežke in morda manjke izobraževalnega procesa. V imenu institucije, s katere prihajam, se vam zahvaljujem in vam čestitam za vse do sedaj opravljeno delo z pogledom naprej. Verjamem, da bomo zgledno sodelovali še naprej.«
Pedagoški inštitut je osrednja znanstveno-raziskovalna institucija področja, ki skozi svojo 60-letno zgodovino gradi, podpira in razvija širok nabor temeljnih disciplin, ki soustvarjajo področje vzgoje in izobraževanja.
Izr. prof. dr. Ana Kozina je poudarila pomen razvoja teorije in prakse: »Stremimo k zagotavljanju varnega, spodbudnega in vključujočega učnega okolja, ki spodbuja optimalen psihosocialni razvoj vseh otrok in mladih ter omogoča pridobivanje kakovostnega in mednarodno primerljivega znanja. Z diseminacijo znanstvenih izsledkov prispevamo k razvoju teorije in prakse tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni.«
Raziskovanje na Pedagoškem inštitutu je organizirano v sedem med seboj prepletenih raziskovalnih centrov ter zajema tako temeljne interdisciplinarno prepletene raziskave s področja družboslovja in področja humanistike kot tudi aplikativne raziskave.
Izr. prof. dr. Ana Kozina je izpostavila glavna vsebinska področja, ki najbolje opišejo inštitut: »Ne samo v trenutni situaciji, ampak tudi skozi zgodovino, so glavna področja raziskovanja na inštitut:
- razvijanje in raziskovanje kakovosti predšolske vzgoje in izobraževanja,
- spremljanje in evalvacija učinkovitosti in kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema v nacionalni in mednarodni perspektivi,
- kritična analiza vloge in položaja znanja in izobraževanja v družbi,
- podpora socialnim in čustvenim ter motivacijskim dejavnikom učenja in poučevanja,
- sistematično raziskovanje in razvoj strategij socialnega vključevanja otrok v izobraževalni sistem, zlasti kulturno in socialno ranljivih skupin ter iščemo načine spodbujanja mladih za aktivno državljanstvo,
- razvijamo področje filozofije vzgoje, retorike in argumentacije ter raznojezičnosti v vzgojno-izobraževalni praksi,
- razvijamo ter utrjujemo raziskovalna področja feministične teorije in študij spolov v edukaciji.«
Izr. prof. dr. Ana Kozina je kot predsednica Znanstvenega sveta inštituta predstavila tudi aktualne raziskave: »Pedagoški inštitut skozi celotno zgodovino obstoja nastavlja nekakšno družbeno ogledalo procesov vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.«
Kot aktualne raziskave zadnjega obdobja je izpostavila pandemijo COVID-19 in z njo povezane ukrepe v perspektivi raziskovanja tako podpornih dejavnikov in mehanizmov kot spremljanja kratko-srednje in dolgoročnih učinkov ukrepov; procese digitalizacije in umetne inteligence kot odgovor na vstop (digitalne) tehnologije v procese učenja in poučevanja z namenom celostne, interdisciplinarne preučitve njenega vpliva na procese razvoja, učenja in poučevanja; raziskovanje procesov polarizacije družbe in oblikovanje odzivov na izključujoče prakse, sovražnost in nasilje; nevro-kognitivno preučevanje vzgoje in izobraževanja v perspektivi učinkov digitalizacije; odziv na aktualno pomanjkanje učiteljic in učiteljev v vzgoji in izobraževanju z raziskovanjem notranjih in zunanjih dejavnikov, ki podpirajo pozitivni razvoj učiteljic in učiteljev.
Izpostavila pa je tudi dosežke raziskovalk in raziskovalcev Pedagoškega inštituta: »V času svojega delovanja smo objavili več kot tisoč izvirnih znanstvenih del (znanstvenih člankov, znanstvenih monografij in poglavij v znanstvenih monografijah), kar nas v Sloveniji uvrščajo v sam vrh uspešnih raziskovalk in raziskovalcev na področju vzgoje in izobraževanja. Prejeli smo številne nagrade tako doma kot v tujini. Med drugim smo na nacionalni ravni večkratni prejemnice in prejemniki priznanj Odlični v znanosti ter drugih nacionalnih priznanj in nagrad. Na evropski ravni je bil projekt ROKA V ROKI po oceni Evropske komisije uvrščen med deset najbolj inovativnih projektov na področju kariernega razvoja učiteljic in učiteljev. Ta raziskovalni projekt je bil dvakrat uspešen pri pridobivanju evropskih raziskovalnih sredstev.« Po predstavitvi preteklosti in sedanjosti se je izr. prof. dr. Ana Kozina dotaknila prihodnosti in med osrednje izzive uvrstila avtonomnost in samostojnost, stabilno financiranje ter prispevek inštituta k oblikovanju izobraževalnih politik. Celotna izjava izr. prof. dr. Ane Kozina na povezavi.
Izr. prof. dr. Janja Žmavc, koordinatorica aktivnosti ob 60-letnici inštituta in vodja programske skupine Edukacijske raziskave je pojasnila: »Z dogodki ob 60. obletnici Pedagoškega inštituta želimo prikazati, kako inštitut deluje – kot preplet ljudi, vseh, ki smo zaposleni in tistih, ki z nami kakorkoli sodelujejo, ter kot preplet raziskovalnih vsebin, s katerimi smo se in se še vedno ukvarjamo in ki vse prečijo polje vzgoje in izobraževanja.« Slednje bo predstavljeno na mesečnih znanstveno-strokovnih dogodkih, v okviru katerih se bodo izmenjevali simpoziji z naslovom »Vprašanja vzgoje in izobraževanja« ter vabljena predavanja mednarodnih strokovnjakov.
Na simpozijih bodo raziskovalke in raziskovalci kot diskusanti razpravljali o temi/področju, ki predstavlja eno od raziskovalnih vsebin inštituta. Prvi simpozij je potekal januarja na temo humanistike v polju vzgoje in izobraževanja, sledili bodo še simpozij o pomenu mednarodnih raziskav znanja za razvoj šolstva v mesecu aprilu, pa simpozij o socialnih in čustvenih vidikih učenja in poučevanja v mesecu juniju, nato simpozij na temo vprašanja spolov v sistemu vzgoje in izobraževanju v oktobru in pa kot zadnji v novembru še simpozij o predšolski vzgoji. Simpoziji bodo potekali v prostorih Pedagoškega inštituta.
Druga skupina dogodkov so vabljena predavanja, na katerih bodo vabljeni predavatelji in predavateljice iz tujine osvetlili tematike, s katerimi se ukvarjamo na inštitutu, skozi lastno teoretsko ali aplikativno raziskovanje. Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo potekala v projekcijski dvorani Mestnega muzeja Ljubljana. Februarja prihaja profesorica Tina Malti z Univerze v Torontu, Kanada, ki bo gostovala s predavanjem o pomenu socialnega in čustvenega učenja. Marca nas bo obiskal profesor Kristjan Kristjansson z Univerze Birmingham iz Velika Britanije, ki bo predstavil najnovejša dognanja na področju raziskovanja vzgoje značaja in vrlin. V marcu načrtujemo še eno vabljeno predavanje, predstavitev zaključkov in ugotovitev študije objavljene v knjigi Early childhood education in social and political transitions. Predavanje bo spremljala razprava avtorjev knjige Sarah Klaus iz Velike Britanije, Jana Peetersa z Belgije in Tatjane Vonta, upokojene raziskovalke Pedagoškega inštituta. Maju bo profesor Vittorio Bufacchi z Univerze Cork na Irskem govoril o nasilju in pravičnosti, kot zadnji v septembru s predavanjem o državljanski vzgoji in epistokraciji serijo vabljenih predavanj zaključil profesor Ben Kotzee iz Univerze Birmingham v Veliki Britaniji. Vsi dogodki so namenjeni širši javnosti.
Lucija Zala Bezlaj, mlada razsikovalka Pedagoškega inštituta, se je dotaknila tudi obdobja po zaključenem usposabljanju mladega raziskovalca in pridobivanju prvih projektov: »To je precej negotovo obdobje, tako z vidika razvoja raziskovalne kariere kot z vidika finančnega osamosvajanja, gradnje družine. Oba dejavnika močno vplivata na izbiro karierne poti in odločitev za poklic raziskovalca.« Mlada raziskovalka pa je opozorila tudi na druge probleme, ki se lahko pokažejo v procesu usposabljanja, od tajniških opravili, ki jih morajo opravljati mladi raziskovalci, do nevključevanja v aktualne raziskave in razpise raziskovalnih inštitucij: »Na Pedagoškem inštitutu se vseskozi spodbuja sodelovanje in vključevanje mladih raziskovalcev v delovne in raziskovalne procese. Tako sem bila vključena v oblikovanje teoretskih osnov v raziskovalnem projektu EDUCAT(H)UM, vključena sem bila v pisanje znanstvenih člankov, močno se podpira udeležba na nacionalnih in mednarodnih konferencah.« Opozorila je, da ne glede na vključevanje v delovne in raziskovalne procese na inštitutu njeno raziskovalno delo, disertacija poteka nemoteno: »Z diskurzivno analizo slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov analiziram uporabo jezika. Osredotočam se predvsem na analizo ideoloških ozadij ali predpostavk, ki niso samoumevne in jih z nenatančnim branjem pravzaprav spregledamo, ker mislim, da jih je pomembno izpostaviti. Navadno uporaba jezika ni ozaveščena niti pri avtorjih tekstov.«
Dr. Tomaž Boh, generalni direktor, Direktorat za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in član Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, je izpostavil pomen inštituta v slovenskem prostoru: »Pedagoški inštitut je kot neodvisni izvajalec raziskav na področju vzgoje in izobraževanja pomemben sogovornik, pomemben akter v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja pa tudi širše. Pri svojem delu je avtonomen tako pri metodi kot kasneje interpretaciji rezultatov.«
Poudaril je, da je Pedagoški inštitut pomemben sogovornik tako Ministrstva za vzgojo in izobraževanje kot Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Poleg kontinuiranih nalog, ki potekajo na inštitutu kot podlaga za različne odločitve na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, so zaposleni oziroma raziskovalci inštituta zelo dobrodošli in zelo cenjeni člani različnih posvetovalnih delovnih in ekspertnih skupin ministrstva.
Posebej je izpostavil vključevanje inštituta na področje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije: »Poleg avtonomije na področju raziskovanja bi rad izpostavil tudi dvig deleža stabilnega financiranja, ki omogoča razporejanje sredstev za gradnjo raziskovalnih karier mladih raziskovalcev, kontinuirano izvajanje bazičnih raziskav ter ima tudi druge prednosti.«
Dotaknil se je tudi pogleda v prihodnost, predvsem mednarodne vpetosti inštituta: »Pedagoški inštitut je pomembno vpet v mednarodni prostor. Odpirajo pa se novi izzivi in tukaj vidimo inštitut kot neodvisno institucijo, ki jih mora nagovoriti in slediti tudi v prihodnosti. Na ministrstvu pričakujemo, da se bo inštitut oziroma bodo raziskovalci intenzivno vključeval v širšo globalno, evropsko razpravo o evropskem šolskem prostoru, visokošolskem prostoru in evropskem raziskovalnem prostoru. Predvsem kako z različnimi metodami nacionalne sisteme zbližati, jih narediti kompatibilne – ne enake, da bodo prispevali k razvoju evropskega izobraževalnega in raziskovalnega prostora.«
PRIJAVA