Zamujene priložnosti in izzivi raziskovanja v šolski praksi
Raziskovanje na področju vzgoje in izobraževanja se sooča s podobnimi dilemami in problemi kot vsa druga raziskovalna področja. Pri tem je posebej izpostavljena dilema, katerim raziskavam dati prednost: temeljnim raziskavam ali aplikativnim raziskavam. O pomembnosti obojih ni vredno izgubljali besed. Vseeno se zdi, da se raziskovanje na področju vzgoje in izobraževanj pri nas izogiba aplikativnim raziskavam in iskanju rešitev, izhajajočih iz problemov, ki so nastali na osnovi sistemskih rešitev v šolski praksi in potekajo veliko let brez vsakega spremljanja oziroma raziskovanja. Pri tem je za šolsko prakso (vrtci, osnovne šole, gimnazije, poklicne šole itd.) nezanimiva in nepotrebna razprava, katera institucija je bila za kaj ustanovljena in kdo bi moral raziskave naročiti. Pomembno je le, da do raziskav pride in da na osnovi ugotovitev raziskav pride do nujnih popravkov in sprememb.
Kot primer je izbran gimnazijski program .Na področju gimnazijskega izobraževanja je nekaj sistemskih rešitev, ki se izvajajo trideset let in niso bile deležne nobenih raziskav, čeprav so pomemben del gimnazijskega izobraževanja. Opisane in z morebitnimi raziskovalnimi vprašanji bodo naslednja sistemske rešitve oziroma deli gimnazijskega programa:
- obvezne izbirne vsebine: izbirni del gimnazijskega programa, ki je v veliki meri prepuščen izbiri šol in dijakov. Koncept temelji na stanju in interesom šol ter dijakov pred tridesetimi leti
- športni oddelki: uvedeni so bili pred tridesetimi leti kot prilagajanje gimnazijskega programa perspektivnim mladim športnikom. V tem času so bile na področju športa narejeni veliki premiki, ki zahtevajo spremembe koncepta športnih oddelkov
- mednarodna matura: uvedena je bila pred tridesetimi leti kot dopolnitev gimnazijskega izobraževanja in kot možnost primerjave dveh programov v času razvoja obeh programov
- trajnost gimnazijskega znanja po uvedbi mature
Na podoben način bi lahko našli številne sistemske rešitve z raziskovalnimi vprašanji na drugih vzgojno-izobraževalnih podsistemih (vrtci, osnovna šola, poklicno izobraževanje itd.). Na neraziskana raziskovalna vprašanja se po navadi spomnimo ob pripravi Belih knjig. Ker odgovorov nimamo, na hitro poskusimo zbrati odgovore (ali pa tudi ne) in jih uporabimo pri pripravi novih konceptualnih rešitev. Še sreča da Bele knjige obležijo v predalu, saj brez resnih odgovorov na raziskovalna vprašanja s področja sistema vzgoje in izobraževanja ni možna resna in temeljita prenova sistema vzgoje in izobraževanja. Zato sistem vzgoje in izobraževanja ostaja v veliki meri takšen kot je bil po zadnji resni prenovi pred petindvajsetimi leti.