9. znanstvena konferenca Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Umetna inteligenca v vzgoji in izobraževanju

Podrobnejši opis vsebinske usmeritve konference

Pedagoški inštitut je skupaj s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) ter Oddelkom za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 25. in 26. septembra 2024 organiziral že 9. domačo znanstveno konferenco, na kateri smo odpirali vprašanja, povezana z raziskovanjem vzgoje in izobraževanja. Tokrat je bila osrednja tematika konference namenjena razmislekom o vplivih vse bolj razvitih in uveljavljenih sistemov umetne inteligence na raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Računalniško podprta sodobna tehnologija igra sicer že nekaj desetletij pomembno vlogo tako pri načrtovanju kot tudi pri izvajanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnega dela, pa naj gre za sistemsko in institucionalno raven izobraževanja ali pa za povsem operativno raven učiteljevega oz. vzgojiteljevega dela pri izvajanju pedagoško-didaktičnega procesa.

V zadnjem letu pa v to tehnološko polje izrazito vstopajo sistemi napredne umetne inteligence, za katere se zdi, da lahko resno pretresejo celo same temelje pedagoške misli, saj v ospredje ponovno pomikajo preizpraševanja o razmerju med človekom in strojem, še toliko bolj pa neposredno učinkujejo na izvedbene razsežnosti pedagoškega in didaktičnega dela.

Vprašanje, kakšni so vplivi umetne inteligence na raziskovanje v vzgoji in izobraževanju je tako mogoče razumeti večplastno: najprej seveda kot vprašanje, kako sploh pristopiti in se lotiti raziskovanja vzgojne problematike v povezavi z umetno inteligenco. Kaj umetna inteligenca prinaša v polje pedagogike in s tem v polje humanega in humanistike?

Hkrati se seveda odpirajo povsem praktična pedagoška vprašanja: kakšne so (bodo?) posledice razširjenosti uporabe sistemov umetne inteligence na učenje učencev, na njihovo usvajanje znanja, sploh tudi na pojmovanja, kakšno in katero znanje je v dobi umetne inteligence še legitimno v šoli posredovati in usvajati? Kako se denimo odzvati na dejstvo, da bodo lahko učenci večino učnega dela opravili z uporabo sistemov UI? Kako upravičiti zahtevo po pouku in učenju tujih jezikov v času, ko bo s sofisticiranimi tehnološkimi vmesniki mogoča neposredna komunikacija med ljudmi, ki govorijo različne jezike?

Odpirajo se tudi ključna vprašanja, povezana s pedagoškim in didaktičnim delom učiteljev: kako umetna inteligenca vpliva na načrtovanje, izvajanje in evalvacijo pouka? Kaj za učiteljevo strokovno avtonomijo pomeni dejstvo, da lahko ta ob asistenci umetne inteligence hitreje in bolj učinkovito naredi učno pripravo, oceni izdelke učencev, oblikuje predstavitvena gradiva za pouk ipd.? Kako se bo ob vse bolj razširjeni uporabi sistemov UI torej spremenilo strokovno delo učitelja in njegova lastna percepcija svoje pedagoške vloge?

In nenazadnje, zastaviti si velja tudi vprašanja, povezana s procesi raziskovanja vzgoje in izobraževanja: kako sistemi UI vplivajo na pristope k raziskovanju, na kritično analizo virov in literature, na obdelavo empiričnih podatkov, na samo raziskovalno metodologijo.

Dostopnost