PEDAGOŠKI INŠTITUTPrihodnost kurikula: pouk in izobraževanje po epidemiji
Epidemične okoliščine so temeljito zarezale v podobo šolskega izobraževanja v zadnjih dveh šolskih letih in kaže, da bo tudi tretje v znamenju negotovosti. Slovenija se kot država (tudi) na področju šolstva pri obvladovanju kriznih razmer ni izkazala: namesto suverenega političnega in strokovnega vodenja šolskega področja smo (bili) priča številnim ne dovolj premišljenim in kontradiktornim ukrepom, obenem pa je umanjkala celovita evalvacija teh ukrepov in njihovih učinkov na področju izobraževanja. Pričakujemo lahko, da epidemične razmere ne bodo trajale v nedogled, toda konsekvence ukrepov v tem obdobju bodo nedvomno dolgoročne. Zato je eno ključnih vprašanj, ki jih velja nasloviti, kakšno prihodnost šolskega izobraževanja in pouka bomo v Sloveniji zmogli ustvariti, pri čemer bomo na predavanju v tem kontekstu odprli razmislek zlasti o dveh vprašanjih: prvo je vprašanje kurikularne prenove, ki je v začetni fazi in bo v prihodnjih letih postregla z novimi učnimi načrti tudi za osnovnošolsko in gimnazijsko izobraževanje. Si bomo v tej prenovi zastavili relevantna vprašanja o vlogi in pomenu splošne izobrazbe za prihodnje generacije? Drugo vprašanje je povezano s tehnologizacijo šole in pouka: trdimo, da bo zaradi intenzivne tehnologizacije eno od ključnih vprašanj, s katerimi se bo morala spopasti šola prihodnosti, vprašanje obvladovanja in posredovanja ter usvajanja učnih vsebin, zato bo zlasti za učitelje, ki imajo v ciljno naravnanem sistemu vsebinsko avtonomijo, to eden ključnih kurikularnih in didaktičnih izzivov.
PRIJAVA