Rezultati

• Nacionalno poročilo: Rutar Leban, T., Mlekuž, A., Pižorn, K., & Vršnik Perše, T. (2013). Tuji jeziki v slovenskih osnovnih šolah: rezultati evropske raziskave o jezikovnih kompetencah ESLC 2011. Ljubljana: Pedagoški inštitut
• Povzetki rezultatov
• Mednarodno poročilo (v angleščini)
• Glavni poudarki rezultatov (v angleščini)
• Tehnično poročilo (v angleščini)

 

Mednarodna spletna stran raziskave: http://www.surveylang.org/

 

Slovenski devetošolci glede na povprečje držav/regij vključenih v raziskavo ESLC 2011, tako v angleščini kot v nemščini, izkazujejo nadpovprečne dosežke v slušnem razumevanju in pisnem sporočanju. V bralnem razumevanju pa so dosežki naših učencev v obeh jezikih povprečni.

Glede na veljavna učna načrta za angleščino in nemščino, je pričakovano znanje slovenskih devetošolcev v angleščini glede na Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) na ravni A2, v nemščini pa na ravneh A1 do A2. Uporabnik na ravni A1 je osnovni uporabnik, ki uporablja zelo enostaven jezik in pri tem potrebuje podporo, uporabnik na ravni A2 pa pri sporazumevanju o vsakdanjih temah uporablja enostaven jezik. Podatki kažejo, da pri angleščini kar velik odstotek devetošolcev (med 47 % in 67 %) presega zastavljene cilje učnega načrta, kar je zelo spodbudno dejstvo, poudariti pa velja, da so pričakovani dosežki ob koncu 9. razreda iz angleščine zastavljeni prenizko glede na priporočila Evropske komisije.  Prav tako tudi v nemščini precejšen odstotek učencev (med 20 % in 28 %) presega raven znanja, ki je predvidena z učnim načrtom ob koncu devetega razreda. Na drugi strani pa podatki kažejo, da precejšen odstotek slovenskih devetošolcev ne dosega ravni znanja, ki je predpostavljena v učnih načrtih obeh jezikov. Predvsem je zaskrbljujoč podatek, da kar 41 % učencev v bralnem razumevanju pri angleščini ne dosega z učnim načrtom zahtevane ravni znanja. Med vsemi tremi testiranimi jezikovnimi kompetencami je pri obeh jezikih največji odstotek učencev (12 % pri angleščini in 21 % pri nemščini), ki ne dosegajo niti prve ravni znanja A1 prav pri bralnem razumevanju, pri čemer bi pričakovali, da bo največ takih učencev pri pisnem sporočanju, ki je tvorna jezikovna kompetenca in zato težja od ostalih dveh testiranih jezikovnih kompetenc.

Primerjava obeh testiranih jezikov kaže na to, da učenci dosegajo višje dosežke pri angleščini. Razlika med jezikoma pa ni zelo velika, če upoštevamo dejstvo, da se nemščine začnejo učenci učiti tri leta kasneje kot angleščine ter da so se nekateri učenci nemščine učili le eno šolsko leto pred preverjanjem, medtem ko so se angleščine pred preverjanjem učili že pet let.