Tokratni PI pogovori se uvrščajo v linijo naših dosedanjih razprav o odnosu do feminizma (zlasti pri mladih), njegovem dojemanju oziroma razumevanju in »prisvojitvi« nekaterih feminističnih zahtev na način, ki kaže na depolitizacijo feminizma. Podobe dekliškosti in feminizma, ki jih prinašajo mediji, so pogosto oblikovane na način, ki kaže, da je prizadevanja po politični moči nadomestila nakupovalna moč. Kot so pokazale feministične teoretičarke, tu ne gre za neposredni odziv na feministične argumente, pač pa za njihovo selektivno vključevanje in hkratno zavračanje kot nepomembnih ter osredotočanje na življenjski stil, izbire, na užitke biti ženska. Poudarek je na osebnih bitkah in ženski neodvisnosti, ne pa na denimo kolektivnih prizadevanjih, problematiki individualizacije družbenih problemov, mešanja teles, lepote, videza in potrošnje z močjo, seksualne objektifikacije kot svobodno izbrane ipd.
Zanimalo nas je, kako je s problematično tendenco ustvarjati nove heroine oziroma s poudarjanjem individualne vrednosti posamezne ženske, ne glede na njene vrednote ali denimo politično orientacijo. Kako je feminizem danes predstavljen otrokom, kakšni so stereotipi o feminizmu in kakšni paradoksi reprezentacij (»girl-power« skupaj z oživitvijo neenakosti)?
Sogovornici:
dr. Valerija Vendramin, Pedagoški inštitut
Polona Mesec, samozaposlena v kulturi in doktorska študentka na področju feminizma in psihoanalize, FF
SIGNUP