PEDAGOŠKI INŠTITUTMladi so danes prepoznani za tisto družbeno skupino, ki zahteva posebno pozornost, obravnavo in politike, ki bi naj bile osredotočene le na njihove probleme. Toda hkrati ne gre spregledati, da so problemi kakršni so na primer revščina, nezaposlenost ali narcisizem, ki so prepoznani kot specifični problemi mladih, vendarle tudi pereči problemi širše družbe. Na drugi strani raziskave vedno pogosteje ugotavljajo, da mladi svojo »specifičnost« izgubljajo. Vedno manj so »znanilci prihodnosti« in so v svojih pogledih, izbirah in obnašanju vedno bolj »podobni svojim staršem«. Zanje tako danes težko še trdimo, da so napovednik prihodnosti, saj v bistvu postajajo kazalec udejanjanja sedanjosti.
V pogovoru bomo temo obravnavali skozi dva fenomena, ki danes zaznamujeta tako mlade kakor tudi širšo družbo. Na eni strani je to nihilizem, kjer smo priča nazoru o razvrednotenosti in brezsmiselnosti sveta, na drugi pragmatizem. Pragmatizem se vsaj na prvi pogled zdi nasproten nihilizmu, saj smo na nek način soočeni s poplavo smisla, kjer moramo prav vsemu podeliti nek smisel in namen. V tem pragmatičnem kontekstu znanje danes ne formira več posameznika, ni več del Bildung-a, ampak je le še orodje za neposredno uporabo in dosežek na listu papirja, shranjenega v osebni mapi posameznika. S tem pa smo veliko bližje brezsmiselnosti, kakor bi se nam lahko sprva dozdevalo.
Sogovorniki:
- dr. Alenka Gril, Pedagoški inštitut
- dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
- dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Dogodek je povezovala mag. Sabina Autor, Pedagoški inštitut.
SIGNUP