PEDAGOŠKI INŠTITUTV imaginariju ameriškega načina življenja kot tudi ameriške kulture nasploh zasedajo ameriške sanje posebno mesto, saj veljajo za destilirano različico vseh ameriških vrednot. Tako v ekonomiji in politiki kot tudi v popularni kulturi in literaturi, predstavljajo nekakšen arhetip zgodbe o [materialnem] uspehu. Hkrati predstavljajo ameriške sanje – tako v ZDA kakor tudi drugod po svetu – simbol napredka in sinonim upanja. Za razliko od hierarhične strukture ‘stare’ razredne kulture v Evropi, ki jo najbolje opišeta prispodobi o ‘srebrnih žlicah’ in ‘zlatih padalih’ družbenih elit, je obljuba ameriških sanj, kot enem izmed osnovnih motivacijskih dejavnikov množičnega priseljevanja v ZDA, temeljila na nekakšnem meritokratičnem egalitarizmu. To nenazadnje potrjujejo življenjske zgodbe številnih posameznikov, ki ameriške sanje – vsaj v kolikor privzamemo njihovo stereotipno predstavo kot ‘ideologije uspešnosti’ – tudi poosebljajo.
Kljub temu, da veljajo za nesporni temelj ameriške družbe, so v zadnjih nekaj letih ameriške sanje [vse pogosteje] deležne tudi številnih ugovorov in očitkov. Idealizem ameriških sanj oz. vizija, da lahko vsak posameznik uresniči zastavljeni cilj je namreč zamenjala distopična slika socialnega darvinizma, ki ga poganja privid skupnega cilja: materialni uspeh. Ne preseneča torej, da so ameriške sanje zaradi tega t.i. ‘razkoraka v priložnostih’, kakor opozarjajo številni strokovnjaki, ‘v krizi’. Prav ta razkorak med njihovim emancipatoričnim potencialom oz. njihovo idealizirano podobo na eni strani ter naraščajočo neenakostjo oz. vse nižjo socialno mobilnostjo v primerjavi z ostalimi demokratičnimi državami na drugi ustvarja videz, da ameriške sanje pravzaprav ne delujejo. Pričujoče srečanje bo posebno pozornost namenilo predstavitvi t.i. ‘standardne’ interpretacije ameriških sanj oz. anatomiji temeljnih razsežnosti tega družbenega fenomena ter kritiki, da predstavljajo prazno ali celo lažno obljubo.
sogovorniki:
- mag. Nataša Briški, novinarka in urednica portala Metina lista
- dr. Srečo Dragoš, Fakulteta za socialno delo
- dr. Marina Lukšič Hacin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
- dr. Mitja Sardoč, Pedagoški inštitut
SIGNUP