Novice

Kaj je novega v Mednarodni raziskavi PIRLS 2011/2016?

V lanskem decembru smo zaključili petletni cikel Mednarodne raziskave PIRLS 2011 in ga decembra skupaj z raziskavo TIMSS 2011 predstavili na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju ter na številnih srečanjih za strokovno javnost. Prvi rezultati raziskave in poročilo so dostopni na spletni strani Pedagoškega inštitua. V letošnjem letu pa se v okviru raziskave PIRLS posvečamo zlasti sekundarnim analizam podatkov. Trenutno nas zanimata […]

več

Mladi in njihov odnos do znanja v družbi znanja

Spremembe politično-ekonomskih usmeritev, ki smo jim v Sloveniji in EU priča v zadnjih desetletjih, posegajo tudi na področje izobraževanja in pomembno določajo izobraževalni proces, tako na formalni ravni (npr. bolonjska reforma, uvedba devetletke) kot implicitno (npr. skriti kurikul šol, pomen znanja v medijskih sporočilih). Zato nas je zanimalo, kakšen odnos do znanja si izoblikujejo sodobne […]

več

Konstrukcija spolnosti in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah

Projektno izhodišče sta bili tematizacija in problematizacija obravnave in regulacije konstrukcij (porno)spolnosti in nasilja v medijih, predvsem pa v vsebinah produktov in storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) oz. novih medijev. Predmet smo raziskovali skozi analizo diskurzov, skozi katere je opredeljen v javnosti in v vzgojno-izobraževalnem procesu (medijski, legislativni in regulativni, javnomnenjski, pedagoški, poljudno medicinski in poljudno […]

več

Rezultati evropske raziskave o jezikovnih kompetencah – ESLC

Slovenski devetošolci v znanju angleščine in nemščine pri slušnem razumevanju in pisnem sporočanju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z učenci iz 16 evropskih držav oziroma regij, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o jezikovnih kompetencah. V bralnem razumevanju so dosežki slovenskih učencev v obeh jezikih povprečni. Kljub temu kar 41% slovenskih devetošolcev pri bralnem razumevanju […]

več

Tako intuitivno kakor tudi teoretično patriotizem definiramo kot ‘ljubezen do domovine’

Pravzaprav gre za enega od redkih pojmov na področju državljanske vzgoje oz. politične teorije nasploh, kjer obe pojmovanji v veliki meri sovpadata. Kljub temu pa je odnos do patriotizma vse prej kot preprost in enoznačen, saj velja – tako zgodovinsko kakor tudi teoretično – za enega od najbolj protislovnih konceptov v politični teoriji nasploh. Zagovorniki […]

več

Pi pogovori, “Kako misliti patriotizem?”

Tako intuitivno kakor tudi teoretično patriotizem definiramo kot ‘ljubezen do domovine’. Pravzaprav gre za enega od redkih pojmov na področju državljanske vzgoje oz. politične teorije nasploh, kjer obe pojmovanji v veliki meri sovpadata. Kljub temu pa je odnos do patriotizma vse prej kot preprost in enoznačen, saj velja – tako zgodovinsko kakor tudi teoretično – […]

več

“Problemi in zagate (samo)redefinicije vloge univerze v današnji “družbi znanja”

Danes lahko vsepovprek opazujemo lomastenje govorice o učinkovitem “služenju” družbi. Pod ta dežnik, kjer se zdaj odvija nevihta, je pristalo skorajda vse, med drugim tudi univerza. Nekako se zdi, da se je znašla celo v samem centru te nove govorice, v kateri je moč izrekati samo še vizionarske krilatice in čivkati polstavke neizbežne nujnosti.
V pogovoru […]

več

PI pogovori, “O avtonomnem služenju univerze”

Problemi in zagate (samo)redefinicije vloge univerze v današnji “družbi znanja” Danes lahko vsepovprek opazujemo lomastenje govorice o učinkovitem “služenju” družbi. Pod ta dežnik, kjer se zdaj odvija nevihta, je pristalo skorajda vse, med drugim tudi univerza. Nekako se zdi, da se je znašla celo v samem centru te nove govorice, v kateri je moč izrekati […]

več

Odnos do znanja v družbi znanja

Da današnjo družbo razumemo kot družbo znanja, je bolj ali manj samoumevnost, ki jo prevprašuje še malokdo. Le kdo bi oporekal družbi, ki v osredje mesto postavlja znanje? Toda ali je položaj in tudi odnos do znanja in znanosti ter s tem tudi izobraževanja, ki se je v zadnjih desetletjih vsekakor spremenil, res takšen, da […]

več

Pi pogovori, “Odnos do znanja v družbi znanja”

Da današnjo družbo razumemo kot družbo znanja, je bolj ali manj samoumevnost, ki jo prevprašuje še malokdo. Le kdo bi oporekal družbi, ki v osredje mesto postavlja znanje? Toda ali je položaj in tudi odnos do znanja in znanosti ter s tem tudi izobraževanja, ki se je v zadnjih desetletjih vsekakor spremenil, res takšen, da […]

več

Accessibility