Po ocenah različnih institucij v Sloveniji živi od 10.000 do 12.000 Romov. Ob popisu prebivalstva iz leta 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3.246 prebivalcev, 3.834 oseb pa je kot materni jezik navedlo romski jezik. V slovenskem prostoru so štiri skupine Romov: prekmurski ali madžarski, dolenjski ali hrvaški, balkanski ali mestni ter gorenjski Sinti. Pomembna pridobitev za slovenske Rome je Zakon o romski skupnosti v RS, sistemski zakon, ki ga je Državni zbor sprejel leta 2007, zagotavlja pa uresničevanje posebnih pravic na področju izobraževanja, zaposlovanja, bivalnih razmer in zdravstvenega ter socialnega varstva. Ukrepi na teh področjih so določeni v Nacionalnem programu ukrepov za Rome Vlade RS za obdobje 2010-2015, nova Nacionalna strategija vključevanja Romov za obdobje 2016-2021 pa je v pripravi. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v RS (2011) na področju uspešnejšega vključevanja Romov v sistem vzgoje in izobraževanja med drugim navaja zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolske programe, uvedbo romskega pomočnika, vsebinsko prilagajanje programov z vnašanjem elementov romske kulture in jezika, stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev, promocijo inkluzije, nudenje različnih oblik učne pomoči in vzpostavljanje partnerstva s starši. Na podlagi drugega poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki ga je vlada sprejela leta 2012, je največ pozitivnih premikov mogoče opaziti na področju vzgoje in izobraževanja, najmanj pa na področju zdravja in bivanjskih razmer. Kljub vidnim uspehom na področju vzgoje in izobraževanja, še vedno ostajajo pomembni izzivi, ki zahtevajo našo posebno pozornost.
Sogovorniki:
mag. Stane Baluh, Urad Vlade RS za narodnosti
Samanta Baranja, Pedagoški inštitut
Aljoša Rudaš, Vrtec Murska Sobota