ICILS 2013 – Prvi rezultati

ICILS 2013 – Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti – je nova raziskava nastala pod okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo izobraževalnih dosežkov IEA. ICILS je prva mednarodna raziskava, ki neposredno meri, kakšna so znanja, veščine, sposobnosti učencev na tem področju. 20. novembra so bili javnosti predstavljeni prvi rezultati te raziskave.
Znanja, veščine in sposobnosti učencev na področju računalniške in informacijske pismenosti vključujejo:

  • tehnična znanja in veščine potrebne za delo z računalniki in internetnimi orodji,
  • znanja in veščine povezane z recepcijo digitalnih informacij,
  • znanja in veščine potrebne za izdelavo digitalnih izdelkov,
  • sposobnost evalvacije informacij in
  • znanja in veščine povezane z varno in etično rabo digitalnih informacij.

    UDELEŽENI IZOBRAŽEVALNI SISTEMI

    Avstralija
    Češka
    Čile
    Danska
    Hong Kong
    Hrvaška
    Južna Koreja
    Litva
    Nemčija
    Nizozemska
    Norveška
    Poljska
    Rusija
    Slovaška
    Slovenija
    Švica
    Tajska
    Turčija

    Ob navedenih so v raziskavi sodelovali tudi:

    Nova Fundlandija in Labrador ter Ontario (oboje Kanada) in Mesto Buenos Aires (Argentina) kot t.i. “benchmarking” udeleženci

    POPULACIJA

    Učenci v 8. letu šolanja,
    v Sloveniji 8. razredi osnovne šole (20 na šolo)
    Učitelji (15 na šolo)
    Skrbnik IKT in ravnatelj

    MEDNARODNI VZOREC

    60.000 učencev
    35.000 učiteljev
    3.300 šol
    21 izobraževalnih sistemov

    14 izobraževalnih sistemov je doseglo vzorčne kriterije in se uvrstilo v primerjalne tabele

    SLOVENSKI VZOREC

    3.740 učencev
    2.787 učiteljev
    219 šol

 

Raziskava je inovativna v več pogledih. Kot rečeno, je to prva mednarodna raziskava, ki se loteva dosežkov učencev na tem področju. Druge primerjalne študije so se do sedaj praviloma lotevale vprašanj infrastrukture (opremljenosti z digitalnimi tehnologijami tako na področju strojne kot programske opreme), usposobljenosti učiteljev na področju digitalnih veščin ter stališč šol in učiteljev glede uporabe digitalnih tehnologij pri pouku. V ICILS 2013 so ta vprašanja eden od ključnih virov podatkov, ki nam pomagajo razlagati rezultate učencev.
Posebej inovativen pa je bil način izvedbe raziskave med učenci. Pri tem ne mislimo toliko na dejstvo, da je bila raziskava v celoti izvedena na računalniku, ampak na dva posebna vidika izvedbe:

  • Učenci so bili pri reševanju nalog postavljeni v zaprt računalniško okolje, v katerem so imeli na voljo vsaj orodja in informacije, ki so jih potrebovali za reševanje nalog. To okolje je bilo sestavljeno iz simuliranega operacijskega sistema z naborom programov (brskalnik, urejevalnik slik in besedila ipd.) kot tudi z naborom spletnih strani in datotek povezanih z nalogami. Na ta način so vsi učenci delovali v enakem okolju.
  • Vsak učenec je reševal dva modula nalog (po 30 minut, skupaj so bili na voljo štirje različni moduli). Moduli so bili zastavljeni narativno. To pomeni, da drugače kot pri drugih preverjanjih znanja, naloge niso bile nepovezane, pač pa se je vsebina naloge praviloma nanašala na vsebino predhodne naloge. Moduli so bili sestavljeni tako, da je nekaj manjšim nalogam na kocu modula sledila velika naloga, v kateri so morali učenci izdelati digitalni izdelek (npr. oblikovati plakat).

Raziskava je bila tako zgrajena okoli avtentičnih nalog.

POPOLDANSKA ŠPORTNA DEJAVNOST
(primer modula)
Učenci v šoli organizirajo popoldansko športno dejavnost. V prvi nalogi učenec prejme elektronsko sporočilo, kjer ga sošolec obvešča, da je našel spletno stran, na kateri bodo lahko skupaj urejali dokumente. V tej nalogi mora učenec ugotoviti, kdo vse je prejemnik sporočila.V drugi nalogi se učenec ponovno znajde pred istim elektronskim sporočilom. Vendar pa mora tokrat obiskati spletno stran, ki je navedena v sporočilu. Povezava v sporočilu pa je zgolj besedilo, ki ga ni mogoče klikniti, zato mora učenec povezavo kopirati ali prepisati.
V tretji nalogi se učenec znajde na spletni strani z elektronskega sporočila. Njegova naloga je tokrat, da naj po navodilih uredi nastavitve “skupne rabe”. Seriji takšnih krajših nalog sledi daljša naloga, v tam primeru so morali učenci v skladu s kriteriji oblikovati plakat za popoldansko športno dejavnost.

 

Tako kot pri drugih raziskavah IEA (enako velja tudi za raziskavo PISA, ki poteka v okviru OECD) o rezultatih poročamo na lestvici, ki ima povprečno vrednost 500 in standardno deviacijo 100. Na primerjalno lestvico je uvrščenih zgolj 14 izobraževalnih sistemov, kjer so bili doseženi vzorčni kriteriji, kar  pomeni, da je raziskovalcem v teh deželah uspelo testirati ustrezno število učencev.

Slovenski učenci so v raziskavi ICILS 2013 dosegli nekoliko nadpovprečen rezultat, s katerim so se med 14 državami vključenimi v mednarodne primerjave uvrstili med 7. in 10. mestom. Med rezultati Slovaške, Rusije, Hrvaške na eni in Slovenije na drugi strani namreč ni statistično pomembnih razlik. Značilnost mednarodnih rezultatov raziskave ICILS 2013 je, da so povprečni dosežki prvih dvanajstih držav zelo blizu skupaj, med prvouvrščeno Češko in Čilom je tako vsega 66 točk, Slovenija za Češko zaostaja za 42 točk.
Rezultati so v močni korelaciji z razvitostjo področja IKT v državi, kot se meri z indeksom razvitosti IKT, kot ga definira Mednarodna zveza za telekomunikacije pri Združenih narodih. Prav tako je bil ugotovljena pozitivna povezava med številom učencev na računalnik v šoli in dosežkom. To število se je gibalo med 2 učenca na šolski računalnik na Norveškem in 80 učencev na šolski računalnik v Turčiji (ta vrednost je bila v kontekstu raziskave ekstremna, drugo najvišjo vrednost je imela Hrvaška s 26 učenci na šolski računalnik). V Slovenskih šolah je razmerje 15 učencev na šolski računalnik. V izračun tega razmerja niso šteti računalniki, ki jih izključno uporabljajo zaposleni na šoli.
Dosežki raziskave ICILS 2013 so razdeljeni 4 ravni, pri čemer raven 1 pomeni, da učence obvlada osnovne tehnične veščine za delo z računalnikom. Učenec z dosežkom na ravni 2 je zmožen poiskati informacije na internetu in izdelati konvencionalen izdelek namenjen komuniciranju z javnostjo s pomočjo računalnika in v skladu z eksplicitno podanimi navodili. Pomembna razlika med ravnijo 2 in 3 je sposobnost, da učenec samostojno uporabi računalnik za reševanje različnih problemov. Učenci z dosežkom na ravni 4 pa imajo predvsem zmožnost (ob drugih), da digitalni izdelek prilagodijo tako namenu kot občinstvu, ki mi je namenjen.

Večina držav udeleženih v raziskavi ICILS 2013 ima največji delež učencev z dosežki na ravni 2. V prvi dvanajsterici ta deleže sega od 36 odstotkov v Južni Koreji do 48 odstotkov na Češke, v Sloveniji je drugo raven doseglo 47 odstotkov učencev. Za preostali dve državi je značilno, da je velika večina učencev z dosežkov celo pod ravnijo 1. Za Slovenijo je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da je delež učencev z dosežkom pod ravnijo 2 večji kot delež učencev nad ravnijo 2. Medtem ko je prvih 36 odstotkov je slednjih zgolj 17 odstotkov.  Učencev z dosežkom na ravni 4 je bilo zgolj za 0,4 odstotka, najvišji delež učencev z dosežkom na tej ravni so imeli v Južni Koreji, in sicer 5 odstotkov.

Ko to pišemo, so na voljo zgolj podatki in analize iz mednarodnega poročila (.pdf), saj bo mednarodna baza podatkov javno objavljena v marcu 2015. To nam bom omogočilo številne analize na tem zanimivem področju.

Mitja Čepič Vogrinčič, upravljavec podatkovnih baz in assistent nacionalne koordinatorke raziskave ICILS

Accessibility